GASILSKA MOBILNA PISARNA

[darko]

Za vodenje intervencij in delo na terenu imamo na razpolago oziroma lahko kupimo opremo tudi že v Sloveniji.
S terena lahko dostopamo do interneta in drugih uporabnikov s pomočjo dlančnika ali notesnika (prenosnika). Potrebujete le mobilno podatkovno kartico.

Kaj o tej opremi menite vi

darko

[Mitja Gregorič]

Dobrodošla vsekakor ...!!!

Je dostop do virov informacij

[Marolt]

To je pomoje za večje enote sploh poklicne nuja no! Za manjše pa se pomoje nesplača sicer bi pa bilo uporabno!
Vse kakor pa gre tu za to koliko oprema stane kdo povsod no....
Sicer pa ali imajo sploh kje gasilcni na intervenciji internet?
Videl sem že nekaj PV ki so imele vgrajene same prenosne računalnike smamo je na njemu vse potrebno ali je samo tako rekoč "okras" oziroma računalnik za urejat besedilo....

LP Marolt

[Alex74]

Si mogoče kdo pomaga tudi z GPS napravami?

Bye
A.

[Mitja Gregorič]

Nedvomno "ta tehnika in elektronika"koristi pri intervencijah...razni prenosi podatkov iz centrov (dostop do bazh podatkov-nevarne snovi in podobno) razne simulacijski programi glede na vnešene podatke -požari v naravi ,nev snovi,itd...
različne informacije tudi z GPS se da veliko narediti (obseg požara,gibanje enot,požara itd.... ) nespornno je dejstvo da si z tovrstnimi pripomočki pomagamo...vprašanje pa je kolio vsak ...če si jo upa priviščiti in zna seveda..... zato pa so potrebna šolanja in praksa (slednja x3)


Podpiram 100% !!!

[Mitja Gregorič]

Konec koncev obstajajo tudi sistemi(radioamatrerji poznamo kot APRS ) kateri so vgrajeni v gasilska vozila in nam prikazujejo točno pozicijo določenega vozila ali enote na terenu -zemljevidu do kordinate zelo natančno (seveda ahko tudi v v vsakem voziliu) .

APRS

APRS se je rodil v ZDA okrog leta 1984. Nnjegov avtor je Bob Bruninga, WB4APR. Kratica je na zacetku pomenila Automatic Position Reporting System. To je bil sistem, ki je zdruzeval packet-radio s satelitsko navigacijo GPS (Global Positioning System) in je omogocal radioamaterjem, da so lahko avtomatsko izrisovali svojo geografsko lokacijo na zemljevidih na osebnih racunalnikih. Sistem se je kasneje razvil v smeri, ki niso bile vezane samo na sporocanje geografskih koordinat. Protokol zdaj podpira na primer tudi radiogoniometriranje (Direction Finding), sporocanje meteoroloških podatkov, raznovrstno telemetrijo, prenos sporocil med postajami in podobno. Tako po novem kratica APRS pomeni Automatic Packet Reporting System.

Pregled vozil in enot bo recimo ob večjem požaru ali katastrofi torej na dlani in točno veš v vsakem trenutku katera vozila (enote) so in kje se nahajajo (lep primer radiamateja S53SM ki ga ima v vozilu podatki so sicer stari pozicija od večjega kraja ,nadmorska višina ,koordinate itd...
http://www.findu.com/cgi-bin/find.cgi?S53SM-9 ) zemljevid je lahko še bolj natančen http://lea.hamradio.si/~s53sm/ in http://www.mapblast.com/(ir1mgdbxh4h2ud ... UA=72&gb=1 (poigratje se z + in - (zoom )
Ta tehnika pa ni noben bavbav (ukv,gps ,modem,ustrezen in laptop) in je samo vprašanje časa kdaj se bo začela uporabljati ...Vsaj po mojem mnenju se bo to zelo hitro zgodilo .





lep primer uporabe na ladji sledenje poti (Ali Ulaga na poti okrog morja Antartic route 2003 / 2004 http://www.ali-ulaga.com/ ) http://shiptrak.regex.ca/image.cgi?x=&y ... _scale=0.3

[Skavt]

Si mogoče kdo pomaga tudi z GPS napravami?

Bye
A.

Pred kaksnimi tremi leti sem GPS uporabljal pri iskanju prijatelja, člana sosednjega gasilskega društva, ki se je utopil na cerkniškem jezeru. Iskalna akcija je potekala ponoči z 7. čolni. V osrednjem čolnu smo imeli GPS. Na levo in sedno stran pa so puli po trije čolni v bočni oddaljenosti kakšnih 10 metrov. Tako smo naenkrat preiskovali kakšnih 70 metrov široko. GPS je prišel zelo prav, ker je bila na jezeru megla in kakršnokoli drugačno orientiranje ni prišlo v poštev. Če megle nebi bilo bi se eventuelno lahko orientirali z kompasom in znanimi točkami. Vendar bi bilo to delo preveč zamudno, saj gre pri tem postopku za veliko preračanuvanja ali risanja po zemljevidu. Tako pa smo z pomočjo GPS lahko v vsakem trenutku vedeli kje smo in smo se lahko natančno vrnili na izhodišče. Ko sem delal analizo iskanja in našo pot vrisal na zemljevid, sem ugorovil, da smo po omenjenem postopku v 6 urah preiskali samo 5% celotne površine jezera. Podnevi smo skcijo nadaljevali z pomočjo helikopterja, ki tudi ni bil uspešen, fanta pa so našli potapljači na podlagi lokacije njegovega vesla karetega smo našli ob 4.00 zjutraj iz našega čolna.
GPS sicer ni veliko pomagal pri uspehu akcije, je pa bilo za njegove domače veliko duševno zadoščenje, da smo ga iskali tudi ponoči v megli, saj bi lahko brez GPSa odšli domov in iskanje nadaljevali naslednje jutro.
To je bila ena od najbolj žalostnih zgodb v moji karieri, saj je bil fant star komaj 19 let.