Drago je napisal:
Ob tem usposabljanju se sprašujem, kaj se sploh smatra za žarišče ?...
žarišče se smatra glede na direktivo 82/894 EGS gospodarstvo (v našem primeru kraj), kjer je bolezen izbruhnila.
Glede na moje znanje epizootiologije in epidemiologije, se takoj gospodarstvo zapre in postopa v skladu s predpisi, ki (v grobem) predpisujejo način zapore (dezbariere, gibanje ljudi in živali in ostale ukrepe glede na vrsto bolezni) z namenom preprečitve širjenja bolezni. Da pa se bolezen ne raznese širše, se takoj razglasi okuženo območje, kjer se zopet postopa v skladu s predpisi, ki urejajo postopke glede na vrsto bolezni, kajti nimajo vse bolezni oz. nimajo vsi povzročitelji bolezni enakih značilnosti preživetja in širjenja. Z namenom biti pred povzročiteljem, ne pa ga poditi pred sabo.
Primer: izbruh slinavke in parkljevke pri govedu. V tem primeru se takoj pobije vse parkljarje na gospodarstvu in v ozkem pasu, v širšem pasu pa se cepi.
V tem primeru gre za bolj zaj.... primer, ker se je bolezen pojavila pri prostoživečih živali, ki se lahko gibljejo (letajo) po širšem območju in je njihovo gibanje zelo težko nadzorovati.
Pri tej ptičji kugi pa je težje. Dilema cepiti da ali ne. Način diagnostike bolezni po hitri metodi poteka z ugotavljanje prisotnosti protiteles v krvi in če so ti prisotni, se nadaljuje z dokazovanje samega povzročitelja, v tem primeru virusa. V primeru cepljenja pa so v krvi ravno tako prisotna protitelesa, saj je namen cepljenja umetno ustvariti odpornost na povzročitelja in s tem preprečevati pojav bolezni.
ob tem se pojavi več problemov:
- težko ločevanje cepnih protiteles od "virusnih". Mislim da se jih v tem primeru ne da ločiti in tako imamo praktično vse živali "pozitivne"
- če je žival cepljena ponavadi ne zboli, ima pa lahko v sebi virus, ki ga nato nekontrolitrano širi (razlaga bolj po domače)