Ja, so tudi izjeme, ko se gost ali pozabi ali pa iz določenih osebnih razlogov ne predstavi. Dokler ostane na stopnji dobrega okusa in pozitivne komunikacije, tudi če izpostavi določen problem, je to zame sprejemljivo.
Tudi, če kdo ostro zavrame kritično stališče in stoji za svojim pisanjem, to ni nič narobe.
Pa še to, Oskar mi je v zasebnem sporočilu zapisal: Upam, da s tistim, da zakuhajo in potem "stistenjo" nisi mislil mene." Nikakor ne, Oskar, in mislim, da tako tudi ni nihče drug tako razumel. Mislil sem na neprijavljene goste, ki kvantajo in iz dolgočasja poskušajo zanetiti nekakšne konflikte, čeoprav ne vem, zakaj.
saj ni res !
Pravila foruma
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
-
Anton Posavec
Seminar za reševalce v ICZR na Igu (19. in 20. nov 2002)
Spoštovani prijatelji gasilci,
Žal sem dokaj pozno izvedel za vašo spletno stran. Prav zaradi tega, malo pa tudi namerno, ker sem želel, da se strasti nekoliko umirijo, se vam šele sedaj oglašam. Najprej lepo pozdravljam vašo spletno stran. Zaenkrat si lahko samo želim, da bi tudi slovenski reševalci imeli nekaj podobnega (malo zavisti ne škodi). Vsekakor čudovita zadeva in prepričan sem, da bomo tudi mi stopili korak naprej v tej smeri.
Zelo me je presenetil vaš odziv na naš seminar »Uporaba pripomočkov za imobilizacijo in tehnično reševanje v predbolnišnični nujni medicinski pomoči«, ki smo ga organizirali 19. in 20 novembra lani v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Ker sem kot predsednik Sekcije zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester - reševalcev, ter eden glavnih organizatorjev omenjenega srečanja neprijetno presenečen, da ne rečem kar nekoliko šokiran, ko sem prebiral nekatere vaše prispevke, sem takoj sklenil, da tudi jaz nekaj napišem, predvsem pa nekaj stvari razložim v zvezi s seminarjem in vsem z njim povezanim. Dovolite mi malo daljši prispevek.
Slovenski reševalci smo že dolgo želeli organizirati tovrstni seminar. Ker smo pri izvajanju nekaterih strokovnih intervencij zelo neusklajeni (v Sloveniji, seveda), sem kot predsednik izvršnemu odboru Strokovne sekcije zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester - reševalcev predlagal, da ustanovimo podskupino za izobraževanje, v katero bi vključili nekaj reševalcev, ki imajo bogate izkušnje iz dela v reševalni službi, ustrezno izobrazbo ter veliko dobre volje za neplačano delo in so že več let dejavni v naši organizaciji, ki sicer deluje v okviru Zbornice zdravstvene nege Slovenije - Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Člani naj bi bili tudi iz različnih reševalnih postaj Slovenije. Ukvarjali naj bi se s strokovnimi problemi, ki se tičejo našega dela ter skušali najti rešitve in predvsem skupni jezik. Beseda je meso postala v januarju lani. V skupini nas je 6. Kot prvo »kost za glodanje« smo si izbrali imobilizacijo. Izvajamo jo namreč zelo neenotno in pogosto žal tudi nepravilno. Prav zaradi tega smo se najprej lotili ravno tega področja reševalne službe. Rezultate dela smo predstavili na seminarju na Igu. Sklenili smo tudi, da kasneje, ko bodo pač dane možnosti, prispevke v zvezi z imobilizacijo damo v recenzijo. Zaenkrat so objavljeni nerecenzirani v Zborniku o katerem ste zelo veliko razpravljali. Zbornik izdamo ob vsakem našem strokovnem srečanju. Razlog za to je pomanjkanje strokovne literature za reševalce v slovenskem jeziku. Kot sem lahko razbral, imate tudi gasilci podobne težave. Želimo, da bi kasneje vsebine vseh naših zbornikov povezali (po ustrezni strokovni recenziji, seveda) v knjigo, priročnik ali karkoli podobnega, ki bi bil namenjen mlajšim reševalcem na začetku poklicne poti, pa tudi nam »starejšim«, da kako stvar ponovimo. Kdaj bomo to stvar uspeli realizirati, ne vem. Torej ne pišemo učbenika za gasilce (tako je trdil nekdo izmed vas), temveč se zaenkrat ukvarjamo bolj še sami s seboj. Iz enakega razloga je bil seminar organiziran tudi samo za reševalce (čeprav so bili med udeleženci tudi gasilci - odprti smo bili torej vsem). Prosim vas, da skušate razumeti, da smo morali »gasiti ogenj« najprej pri sebi. Nihče od nas organizatorjev ni niti pomislil, da bi namerno vabil zgolj reševalce in ne tudi gasilcev!!! Torej ni nobenega razloga za zamere. Zbornik bi se dalo še izboljšati... in prav zaradi tega ne želim, da bi se lotili ponatisa istega zbornika. Zakaj samo 300 izvodov? Vezani smo pač na finance, ki jih nimamo prav veliko in zato skušamo biti racionalni. V Sloveniji je pribl. 550 - 600 reševalcev (zaradi zasebnikov, ki ne želijo posredovati točnega števila zaposlenih ne vemo točnega števila) in naklada 300 izvodov bi morala zadostovati. Več kot 130 izvodov smo razdelili brezplačno reševalnim postajam po Sloveniji, nekaj pa tudi na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani in Mariboru ter še nekaterim drugim. Naša običajna naklada je sicer 250 izvodov.
Izvedba seminarja na Igu bi bila nemogoča brez pomoči Uprave za zaščito in reševanje RS in Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu. Dovolite mi, da poudarim, da sta bila g. Hočevar in g. Šebenik najbolj zaslužna za realizacijo zadeve. Ponovno se njima in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi seminarja, iskreno zahvaljujem za vso pomoč in gostoljubje na Igu. To sem storil tudi v pismu g. Žmavcu, direktorju Uprave za zaščito in reševanje RS (Ministrstvo za obrambo). povsem razumljivo se mi zdi, da sem k sodelovanju povabil strokovne sodelavce tega centra. Kadar organiziramo kako izobraževanje pri nas v Ljubljani na Reševalni postaji Kliničnega centra (tu sem namreč redno zaposlen), je razumljivo, da se najprej obrnemo na naše kolege iz Gasilske brigade Ljubljana. Zagotovo ne bomo šli prosit za pomoč najprej drugam. Sem velik pristaš dobrega sodelovanja reševalcev in gasilcev! To lahko realiziramo zelo enostavno vsak v svojem domačem okolju, na domačem terenu! Ker je bil seminar na Igu organiziran za reševalce iz cele Slovenije, sem se obrnil za predavatelja in inštruktorje na vaš Izobraževalni center. Dovolite mi, da zopet malo pocedim sline - tudi mi bi želeli imeti tako urejen center za šolanje reševalcev... Tako g. Šebenik, kot predavatelj, kot tudi inštruktorji na praktičnih vajah tehničnega reševanja, so svoje delo opravili profesionalno. Udeleženci seminarja so dobili potrebne informacije in znanje, ki jim bo koristilo pri vsakdanjem delu. To dokazujejo tudi ankete, ki so jih udeleženci oddali ob zaključku seminarja. V zborniku smo predstavili le oporne točke, na katerih je temeljilo predavanje g. Šebenika ter slike pripomočkov za tehnično reševanje, ki jih reševalci vsi ne poznamo dovolj. Za zbornik je to povsem dovolj in ni potrebno več. Da to zaključim - ne želim se spuščati na področje vaše stroke, ker za to tudi nisem pristojen, želim pa povedati, da smo mi izvedeli kar potrebujemo. Toliko o izbiri predavateljev...
Kar se tiče predstavljanja v vaši rubriki pa naslednje. Prav je in vljudno, da se vsakdo predstavi. Morda se kdo počuti ogroženega oz. se boji, da nasprotna stran ne zmore dovolj moči in poguma in se boji maščevanja ali morda še česa drugega. Tudi to bi bilo obžalovanja vredno. Slovenija je premajhna in premalo nas je, da bi si lahko privoščili kaj takega. Ne gasilci in ne reševalci si tega ne moremo privoščiti. Kakšna škoda je, da energije ne porabimo za kaj bolj koristnega. Najmanj kar pa lahko storimo, je kulturen dialog, čeprav je ta včasih tudi anonimen. Pa brez nizkih udarcev in različnih interpretacij, kaj je kdo rekel in naredil. Včasih je dobro kakšno stvar prav razumeti, tako kot je le-ta izrečena. Sem morda prevelik optimist?
Na koncu hvala za vašo potrpežljivost in razumevanje! Prosim, da vse skupaj vzamete zgolj in samo kot dobronamerno.
Žal sem dokaj pozno izvedel za vašo spletno stran. Prav zaradi tega, malo pa tudi namerno, ker sem želel, da se strasti nekoliko umirijo, se vam šele sedaj oglašam. Najprej lepo pozdravljam vašo spletno stran. Zaenkrat si lahko samo želim, da bi tudi slovenski reševalci imeli nekaj podobnega (malo zavisti ne škodi). Vsekakor čudovita zadeva in prepričan sem, da bomo tudi mi stopili korak naprej v tej smeri.
Zelo me je presenetil vaš odziv na naš seminar »Uporaba pripomočkov za imobilizacijo in tehnično reševanje v predbolnišnični nujni medicinski pomoči«, ki smo ga organizirali 19. in 20 novembra lani v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Ker sem kot predsednik Sekcije zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester - reševalcev, ter eden glavnih organizatorjev omenjenega srečanja neprijetno presenečen, da ne rečem kar nekoliko šokiran, ko sem prebiral nekatere vaše prispevke, sem takoj sklenil, da tudi jaz nekaj napišem, predvsem pa nekaj stvari razložim v zvezi s seminarjem in vsem z njim povezanim. Dovolite mi malo daljši prispevek.
Slovenski reševalci smo že dolgo želeli organizirati tovrstni seminar. Ker smo pri izvajanju nekaterih strokovnih intervencij zelo neusklajeni (v Sloveniji, seveda), sem kot predsednik izvršnemu odboru Strokovne sekcije zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester - reševalcev predlagal, da ustanovimo podskupino za izobraževanje, v katero bi vključili nekaj reševalcev, ki imajo bogate izkušnje iz dela v reševalni službi, ustrezno izobrazbo ter veliko dobre volje za neplačano delo in so že več let dejavni v naši organizaciji, ki sicer deluje v okviru Zbornice zdravstvene nege Slovenije - Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Člani naj bi bili tudi iz različnih reševalnih postaj Slovenije. Ukvarjali naj bi se s strokovnimi problemi, ki se tičejo našega dela ter skušali najti rešitve in predvsem skupni jezik. Beseda je meso postala v januarju lani. V skupini nas je 6. Kot prvo »kost za glodanje« smo si izbrali imobilizacijo. Izvajamo jo namreč zelo neenotno in pogosto žal tudi nepravilno. Prav zaradi tega smo se najprej lotili ravno tega področja reševalne službe. Rezultate dela smo predstavili na seminarju na Igu. Sklenili smo tudi, da kasneje, ko bodo pač dane možnosti, prispevke v zvezi z imobilizacijo damo v recenzijo. Zaenkrat so objavljeni nerecenzirani v Zborniku o katerem ste zelo veliko razpravljali. Zbornik izdamo ob vsakem našem strokovnem srečanju. Razlog za to je pomanjkanje strokovne literature za reševalce v slovenskem jeziku. Kot sem lahko razbral, imate tudi gasilci podobne težave. Želimo, da bi kasneje vsebine vseh naših zbornikov povezali (po ustrezni strokovni recenziji, seveda) v knjigo, priročnik ali karkoli podobnega, ki bi bil namenjen mlajšim reševalcem na začetku poklicne poti, pa tudi nam »starejšim«, da kako stvar ponovimo. Kdaj bomo to stvar uspeli realizirati, ne vem. Torej ne pišemo učbenika za gasilce (tako je trdil nekdo izmed vas), temveč se zaenkrat ukvarjamo bolj še sami s seboj. Iz enakega razloga je bil seminar organiziran tudi samo za reševalce (čeprav so bili med udeleženci tudi gasilci - odprti smo bili torej vsem). Prosim vas, da skušate razumeti, da smo morali »gasiti ogenj« najprej pri sebi. Nihče od nas organizatorjev ni niti pomislil, da bi namerno vabil zgolj reševalce in ne tudi gasilcev!!! Torej ni nobenega razloga za zamere. Zbornik bi se dalo še izboljšati... in prav zaradi tega ne želim, da bi se lotili ponatisa istega zbornika. Zakaj samo 300 izvodov? Vezani smo pač na finance, ki jih nimamo prav veliko in zato skušamo biti racionalni. V Sloveniji je pribl. 550 - 600 reševalcev (zaradi zasebnikov, ki ne želijo posredovati točnega števila zaposlenih ne vemo točnega števila) in naklada 300 izvodov bi morala zadostovati. Več kot 130 izvodov smo razdelili brezplačno reševalnim postajam po Sloveniji, nekaj pa tudi na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani in Mariboru ter še nekaterim drugim. Naša običajna naklada je sicer 250 izvodov.
Izvedba seminarja na Igu bi bila nemogoča brez pomoči Uprave za zaščito in reševanje RS in Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu. Dovolite mi, da poudarim, da sta bila g. Hočevar in g. Šebenik najbolj zaslužna za realizacijo zadeve. Ponovno se njima in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi seminarja, iskreno zahvaljujem za vso pomoč in gostoljubje na Igu. To sem storil tudi v pismu g. Žmavcu, direktorju Uprave za zaščito in reševanje RS (Ministrstvo za obrambo). povsem razumljivo se mi zdi, da sem k sodelovanju povabil strokovne sodelavce tega centra. Kadar organiziramo kako izobraževanje pri nas v Ljubljani na Reševalni postaji Kliničnega centra (tu sem namreč redno zaposlen), je razumljivo, da se najprej obrnemo na naše kolege iz Gasilske brigade Ljubljana. Zagotovo ne bomo šli prosit za pomoč najprej drugam. Sem velik pristaš dobrega sodelovanja reševalcev in gasilcev! To lahko realiziramo zelo enostavno vsak v svojem domačem okolju, na domačem terenu! Ker je bil seminar na Igu organiziran za reševalce iz cele Slovenije, sem se obrnil za predavatelja in inštruktorje na vaš Izobraževalni center. Dovolite mi, da zopet malo pocedim sline - tudi mi bi želeli imeti tako urejen center za šolanje reševalcev... Tako g. Šebenik, kot predavatelj, kot tudi inštruktorji na praktičnih vajah tehničnega reševanja, so svoje delo opravili profesionalno. Udeleženci seminarja so dobili potrebne informacije in znanje, ki jim bo koristilo pri vsakdanjem delu. To dokazujejo tudi ankete, ki so jih udeleženci oddali ob zaključku seminarja. V zborniku smo predstavili le oporne točke, na katerih je temeljilo predavanje g. Šebenika ter slike pripomočkov za tehnično reševanje, ki jih reševalci vsi ne poznamo dovolj. Za zbornik je to povsem dovolj in ni potrebno več. Da to zaključim - ne želim se spuščati na področje vaše stroke, ker za to tudi nisem pristojen, želim pa povedati, da smo mi izvedeli kar potrebujemo. Toliko o izbiri predavateljev...
Kar se tiče predstavljanja v vaši rubriki pa naslednje. Prav je in vljudno, da se vsakdo predstavi. Morda se kdo počuti ogroženega oz. se boji, da nasprotna stran ne zmore dovolj moči in poguma in se boji maščevanja ali morda še česa drugega. Tudi to bi bilo obžalovanja vredno. Slovenija je premajhna in premalo nas je, da bi si lahko privoščili kaj takega. Ne gasilci in ne reševalci si tega ne moremo privoščiti. Kakšna škoda je, da energije ne porabimo za kaj bolj koristnega. Najmanj kar pa lahko storimo, je kulturen dialog, čeprav je ta včasih tudi anonimen. Pa brez nizkih udarcev in različnih interpretacij, kaj je kdo rekel in naredil. Včasih je dobro kakšno stvar prav razumeti, tako kot je le-ta izrečena. Sem morda prevelik optimist?
Na koncu hvala za vašo potrpežljivost in razumevanje! Prosim, da vse skupaj vzamete zgolj in samo kot dobronamerno.
Lep pozdrav vsem skupaj.
V veselje mij je
, da ste se v forum vključili tudi reševalci, še bolj sem vesel , da ste pojasnili nekatere zadeve glede nastale teme in s tem morda naredili tudi uspešen zaključek te teme, ki počasi izgublja svoj namen in prehaja v čisto druge vode.
Rekel bi le to: Upam, da boste našo stran spremljali še naprej in tako opazovali in spremljali težave, s katerimi se gasilci srečujemo po vsej državi. Marsikatera težava je nekako povezana tudi z vami, saj je prenekatera intrvencija in poseg delo enih in drugih in le skupnimi močmi pridemo do željenega cilja. Zelo lepo bi bilo in mislim, da se s tem strinjajo tudi ostali, če bi v prihodnje aktivno sodelovali na forumu s svojimi prispevki, saj prav nobenemu ne škodi znanje na tem področju.
Hvala.
LP.
REX
V veselje mij je
, da ste se v forum vključili tudi reševalci, še bolj sem vesel , da ste pojasnili nekatere zadeve glede nastale teme in s tem morda naredili tudi uspešen zaključek te teme, ki počasi izgublja svoj namen in prehaja v čisto druge vode. Rekel bi le to: Upam, da boste našo stran spremljali še naprej in tako opazovali in spremljali težave, s katerimi se gasilci srečujemo po vsej državi. Marsikatera težava je nekako povezana tudi z vami, saj je prenekatera intrvencija in poseg delo enih in drugih in le skupnimi močmi pridemo do željenega cilja. Zelo lepo bi bilo in mislim, da se s tem strinjajo tudi ostali, če bi v prihodnje aktivno sodelovali na forumu s svojimi prispevki, saj prav nobenemu ne škodi znanje na tem področju.
Hvala.
LP.
REX-
Oskar
- Naj forumovec 2004
- Prispevkov: 8311
- Pridružen: 8. November 2002, 20:59
- Kraj: Malečnik
- Kontakt:
Zbornik
Pozdravljeni
Mislim , da smo to temo temeljito obdelali. Globoko se strinjam z Rexsom, da bomo le s sodelovanjem dosegli zaželjen cilj. Dokaz je naša enota v katerih prostorih sedaj domuje tudi NMP . Odkar smo skupaj veliko boljše sodelujemo na intervencijah in v bazi. Včasih žal ni bilo tako in smo se tudi kdaj pa kdaj gledali postrani.
Če strnemo, je zadeva "Zbornik" , ki je bila plasirana kot opozorilo na nek strokovni članek , ki je bil po mojem premalo strokovno podan, prerasla v sodelovanje z reševalci NMP, kar pa je lahko samo pozitivno.
LP
Mislim , da smo to temo temeljito obdelali. Globoko se strinjam z Rexsom, da bomo le s sodelovanjem dosegli zaželjen cilj. Dokaz je naša enota v katerih prostorih sedaj domuje tudi NMP . Odkar smo skupaj veliko boljše sodelujemo na intervencijah in v bazi. Včasih žal ni bilo tako in smo se tudi kdaj pa kdaj gledali postrani.
Če strnemo, je zadeva "Zbornik" , ki je bila plasirana kot opozorilo na nek strokovni članek , ki je bil po mojem premalo strokovno podan, prerasla v sodelovanje z reševalci NMP, kar pa je lahko samo pozitivno.
LP
Pirotehniki so zelo iskani, še posebej ko kaj narobe naredijo !
Fantje lep pozdrav
Za zgornje oglaševalce imam samo eno eno vprašanje.
Ali je kdo od vas napisal in dosedaj objavil kaj boljšega kot pa to kar je bilo že napisano in je tema debate. Pa bi bilo dobro da stvar objavi, da bomo videli kako bi naj po vaše zadeva izgledala in bi bilo mogoče narediti primerjavo.
Lp
Marjan
Za zgornje oglaševalce imam samo eno eno vprašanje.
Ali je kdo od vas napisal in dosedaj objavil kaj boljšega kot pa to kar je bilo že napisano in je tema debate. Pa bi bilo dobro da stvar objavi, da bomo videli kako bi naj po vaše zadeva izgledala in bi bilo mogoče narediti primerjavo.
Lp
Marjan