Mislim, da ne bo odveč, če spoznamo tudi gasilce Vukovarja. O samem mestu Vukovar se na tej strani ne nameravam "razpisat", ker pač spremljamo bolj gasilstvo pa tudi sicer si mislim, da poznate trpljenje tega mesta v pretekli, nesmiselni moriji. Poglejmo si torej bistvo našega obiska v tem mestu.
Že, ko smo se iz Madžarske preko mejnega prehoda Mohach odpravljali na Hrvaško sem imel nekako slab občutek (pa ne samo jaz), ki se je na hrvaški carini izkazal (še kako) upravičen. Carinica (niti ni bila tako slaba
) je pristopila k avtobusu s katerim smo prirajžali na hrvaški prehod. Zagledala se je v široooko 
odprto "podpalubje" in hitro odkrila gasilsko opremo, ki smo jo tovorili za naše hrvaške prijatelje. Po krajšem opazovanju je "odkrila" prenosne radijske postaje in "hudič je dobil krila" 
O najdbi je "pospešeno" obvestila svojega šefa itd. itd. in (silom prilike) je stekel carinski postopek. Prav nič niso pomagali "argumenti", da je oprema darilo za njih - Hrvate, da je to za Vukovar itd. skratka; birokratska mašinerija je dosledna (da dol padeš), predsednik GZS je imel dve debeli uri, "rekreacijo" od pisarne do pisarne in od avtobusa nazaj v pisarne 
mi pa smo, zbrani okoli naše "trdnjave" vedno bolj glasno nergali in se že želeli tudi vrniti na Maržarsko Plačali smo 20 evrov špediterju, zahtevali so sicer še 5 evrov za parkiranje v nevtralni coni vendar se predsednik GZS ni dal 
Po končanem carinskem postopku je bilo sram tudi same hrvaške carinike, da je bilo kot je pač bilo in v Vukovar smo prispeli s krepko zamudo.V Vukovar smo prispeli po vpadnici iz smeri Osijeka kjer nas je na prvi bencinski črpalki že pričakoval poveljnik gasilcev Vukovarja. Še prej kot nas je prav pozdravil se je (ne kriv in ne dolžen) hitel opravičevati za naše težave s katerimi smo ga sprotno (kot tudi predsednika hrvaških gasilcev) seznanjali - "mobi" tehnika pač
Ker se je že pričelo mračiti smo naredili "en krog" po Vukovarju nato pa smo se ustavili pred zares novim gasilskim domom, ki pa še ni vseljen. Po krajšem "protokolu" in izmenjavi "daril" smo se napotili na "groblje hrvatskih branitelja". Bil sem fasciniran nad urejenostjo tega žalostnega kraja 
čeprav bi kdo lahko porekel, da bi za denar, ki so ga potrošili v ta namen lahko izgradili že kar solidno tovarno pa je potrebno razumeti, da je tam pokopanih okoli 1500 mladih ljudi - braniteljev Vukovarja ter drugih žrtev, ki so jih pobili v Vukovarski drami. 
Iz pokopališča smo odšli na lokacijo kjer so trenutno (dokler novega doma dokončno ne uredijo) stacionirani Vukovarski gasilci, to je gasilski dom VUPIK-a. Tam je torej ob tem času "nastanjenih" 32 poklicnih gasilcev v štirih izmenah (po osem) in ti fantje so tudi edini, ki dandanašnji zagotavljajo temu mestu požarno varnost. Pred vojno je bilo v Vukovarju cca. 250 poklicnih gasilcev, vključno s poklicnimi gasilci VUPIK-a, ki je takrat zaposloval 30.000 ljudi. V času našega obiska je bila ena od enot ravno na intervenciji, druga pa se je podala na intervencijo med obiskom in hitro bi se lahko zgodilo, da bi morali na intervencijo še mi
jaz sem si že izbral operativno funkcijo - kurirja , najtežje pa bi bilo gotovo šoferju 30 let starega FAP-a s 6000 l vode, ki je edini še ostal v garaži No pa ni bilo te potrebe
, ko se je vrnila prva enota iz intervencije in ko je prišla še smena je zadišalo po "čobancu", ki so ga kuhali zunaj v velikem kotlu 
bil je res dober vendar, ko mi je eden pripovedoval kako so četniki pred Vukovarjem prepevali "bit če mesa, bit če mesa - klat čemo ustaša..." sem si sam pri sebi mislil; kaj pa če niste (za ta "čobanac") vi zaklali kakega četnika 
(brrrrr 
naj se mi oprosti ) Fantje so bili zares prijazni - skoraj malo preveč Eh, ogromno je še vtisov in zgodb, ki sem jih poslušal v sicer kratkem času našega obiska v Vukovarju. Na poti domov pa sem se nenehno spraševal: Kje so meje človeške neumnosti, krutosti itd...pa še eno - čisto gasilsko vprašanje mi še zdaj roji po glavi: Kje so v zagotavljanju požarne varnosti oziroma v gasilstvu samem, pravzaprav meje med; racionalnostjo in siromaštvom ??
lp DC
p.s.: UKW postaje, ki smo jih tovorili v Vukovar so pri nas zastarele oziroma neuporabne, oni pa jih lahko še s pridom uporabljajo .....v premislek: "Saj ni sreča, če si bogat - sreča je drugemu narediti dobro" ..in gasilci smo povsod le gasilci.
(pa nikar ne navalite zdaj