Glede na to, da sem videl že nekaj nesreč v gozdu in tudi sam, kar nekaj pregozdarim(v letošnjem letu še posebej) lahko v tej temi podam nekaj splošnih napotkov, izkušenj in opažanj z gozdarskega in gasilskega vidika pri tovrstnih nerečah.
Osnovni problemi:
- nesreča se lahko zgodi na povsem z vozili nedostopnem terenu,
- ponavadi se nesreči težko približamo s težjimi vozili,
- problem s točno lokacijo nesreče (vsake vlake, poti, gozda pač ne moremo poznati),
- problem s transportom reševalne opreme do mesta nesreče,
- težave z mobitel signalom,
- nevarnost za posredovalce (nestablizirano podrto drevje, strm teren, skalnat teren, obviselo drevje,...),
- problem s transportom posesrečenca do reševalnega vozila,
- odstranitev poškodovanega traktorja iz gozda (v kolikor je v nesreči udeležen traktor)
Izvoz:
Vodja enote (intervencije) naj poskuša najprej od ReCO pridobiti, čim več uporabnih informacij v kolikor jih operater ima (točna lokacija, dostopnost, število ponesrečencev, ali je oseba vkleščena,...)
V kolikor se enota poslužuje terenskega vozila(PV, HTV, GVGP) naj najprej izvozi s tem vozilom, za njim pa naj izvozi tudi težje vozilo(TRV, GVC,...), ki pripelje dodatno posadko in opremo, ki jo lahko potrebujemo.
V kolikor se enota poslužuje lažje osebne zaščitne opreme naj se opremi z njo(kobinezoni za požare v narani, čelade za požare v naravi,...)
Dodatno aktiviranje:
V kolikor je na nesrečo aktivirana samo lokalna gasilska enota naj vodja čim prej zahteva tudi aktiviranje enote GEŠP oziroma enote, ki ima več tehnično reševalne opreme (dvižne blazine, hidravlika,...). Lahko se zgodi, da bomo lokacijo nesreče iskali kar lep čas in ko bomo lokacijo nesreče našli šele ugotovili, da potrebujemo dodatno opremo. Ob tem lahko izgubimo kar nekaj minut časa.
V kolikor je na nesrečo pozvana samo enota GEŠP naj vodja čim prej aktivira tudi lokalno gasilsko enoto, saj ta enota bolje pozna domač teren in je ob velikem območju posredovanja enote GEŠP lahko tudi prej na mestu nesreče. Prav tako lahko gasilci domačega društva lahko bolje usmerijo na lokacijo enoto GEŠP.
Posredovanje:
Ko najdemo točno lokacijo dogodka naj vodja najprej opravi ogled dogodka. V kolikor je dogodek izven ceste, ki je dostopna s težjimi vozili se bo potrebno voziti po vlaki oziroma naloge izvajati peš. V tem primeru naj terensko vozilo sodeluje kot nekakšno logistično vozili in naj v tem primeru poiskuša opremo, ki jo bomo potrebovali zvoziti čim bližje kraju nesreče. Vodja naj dobro preveri, če so poti po katerih bo vozilo varne in prevozne. Dobro je, da imamo na koncu poti kjer obrnit. V kolikor terenskega vozila nimamo logistiko izvajamo peš. Pri cesti do kjer lahko pridemo s težjimi vozili vedno pustimo gasilca (kot nekakšno sprejemno mesto za ostale sile, ki prihajajo). V kolikor je pot do kraja nesreče težko najdti se lahko gasilce pusti tudi na kakšnem križišču prej.
Pri reševanju usklečenega gozdarja bo potrebno veliko improvizacije, ter dobro poznavanje fizike (se pravi kmečka pamet-vzvodi, nagibi, sile, momenti,...)
Pri posredovanju se je dobro držati nekaj osnovnih napotkov.
- delovišče kjer bomo posredovali je treba okoli poškodovanca očistiti (vsak v radiju 2-3 metre), pri tem bodite pozorni na obvisele veje in hlodovino katera se lahko zvali na vas v kolikor prerežete kakšno vejevje. Še posebej po sanaciji ujm pazite na napete veje
- v kolikor gre za strm teren, naj se gasilce zavaruje z vrvno tehniko.
- na strmem terenu opremo vedno zlagamo za kakšne skale oziroma štore, da nam ne uide globje v dolino, če imamo možnost jo tudi pritrdimo
- če je le možno naj bodo v primeru neravnega terena gasicli, ki posredujejo vedno nad hlodom v primeru, da se hlod zvali po klancu navzdol
- V kolikor je potrebno opravljati delo z motorno žago, če je možno to opravlja izkušenejši gasilec, ki ima opravljen tečaj za varno delo z MŽ, pri tem pa naj uporablja vso predpisano zaščitno opremo (protivrezne hlače)
- Pri delu z motorno žago se držimo osnovnega pravila, da najprej prežagamo stinjena vlakna, šele nato napeta
- Pri reševanju pazimo da hlod vedno stabiliziramo preden ga začnemo dvigovati
- Pri nesrečah kjer je udeležen traktor postopamo po istih pravilih kot pri prometnih nesrečah s tovrstnimi vozili
- Uporabljanje opreme, ki ni naša (taktor od poškodovanca) naj ne uporabljamo v kolikor nismo 100% prepričani, da delo z njim obvaldamo . Po mojih izkušnjah ima vsak nekaj svojih dodatkov, ki jih je na traktorju oziroma vitli izdelal sam zaradi lažjkega dela in je lahko njihova uporaba nevarna
- Ko ponesrečenca rešimo izpod ujetega hloda, moramo deblo zavarovati, dokler dela okoli ne končamo do konca (oskrba ponesrečenca, pospravljanje opreme,...)
- Pri transportu ponesrečenca si pomagamo z vrvno tehniko
- Nesrečo prijavite ustreznim inšpekcijskim službam (ponavadi to stori policija oziroma ReCO)
Tukaj sem vam opisal scenarij za najslabšo možno nesrečo. Vse ostale situacije na boljših terenih in dostopih so seveda lažje za posredovalce. Ni pa to nobeno pravilo, da morate tako posredovati. To je v veliki večini moje mnenje, razmišljanje in moje izkušnje. V gozdu vidiš marsikaj. Od ljudi, ki delajo obvladajo in uporabljajo ustrezno opremo pa je delo ševedno nevarno in marsikateri izkušen sekač jo je že slabo odnesel. Imaš pa tudi tako imenovane "hobi" gozdarje, ki v gozd hodijo neprimerno opremljeni in brez ustreznega znanja in izkušenj. Zakon, ki bi pa to prepovedoval pa ni. (Načeloma po zakonu lahko v gozdu delajo ožji sorodniki in vsi zakoniti dediči lastni9ka parcele na kateri se dela opravljajo)
Upam da v realnosti tega ne boste nikoli potrebovali

ampak nesreča nikoli ne počiva...sanacije žledoloma še zdaleč ni konec.
Mogoče pa lahko scenarij poiskusite na kakšni vaji. Pri nas smo jih izvedli na to temo že kar nekaj. Pa en primer:
http://www.pgd-rakek.si/?gallery=vaje-b ... -22-5-2014Lep pozdrav