Vizije bodoče organiziranosti in razvoja

[Janez Koncilija]

temu primerno prilagoditi izobraževanje, treninge, ......

.... opremo . Pa smo spet na začetku. Ni vizije, je pa utopija .

LP

Janez

[Volkec]

Dokler bo vladala folklora (klopi, izleti in podobno), bo stroka trpela. Dokler bosta vladala slovenska zaplankana mentaliteta in fovšija, bomo javkali (sosedi imajo MAN-a TGA, mi ga moramo tudi imeti, pa čeprav gasimo v gatah, pa še za dva dihalna aparata bo zmanjkalo denarja).

Ob branju te debate ugotavljam, da gre le za stvar prioritet. Le- te so znane, a jih nihče ne upošteva. Enako je z zakonodajo, ki ureja gasilstvo. Vse skupaj je lepo pošlihtano, kot omejitev hitrosti na avtocesti, na odseku, kjer potekajo dela (80 km/h)... Kdo pa se te omejitve drži?

Še dve resnični o upoštevanju prioriet...

Gasilski kolega je bil na obisku v nekem PGD, ni važno kje. Ko so mu razkazali dom je videl veliko dvorano za prireditve, povedali so mu, da organizirajo več veselic letno. Ko je prišel v garažo je videl lado nivo, ki je bila parkirana skoraj počez. Garaža je bila dovolj velika za manjši tovornjak. Ko si je zadevo pogledal pobliže je ugotovil, da je prostor maksimalno izkoriščen. Ob vozilu se je vlekel dolg šank, za njim pa se je bohotil lep kup miz in klopi...

Nekaj let nazaj se je neki poveljnik nekega PGD v Nedeljskem dnevniku "pohvalil", da so do leta 1985 na intervencije izvažali s traktorjem in vozom, operativci so pa za njim tekli... Veselica pa je bila...
Omenil je tudi, da nujno potrebujejo kombi, da se bodo lahko vozili na tekmovanja.

Če hočemo dobiti finance, bodisi od lokalnih skupnost ali države, bomo morali najprej nekaj pokazati. Kras je šel mimo, nekaj polemik po medijih in vse je potihnilo. Nihče od nas, razen redkih nemočnih posameznikov ni zaropotal in koval železa, dokler je bilo vroče. Potem pride en Travnik in še bolj ohladi zadevo...

Ustanavljanje PGZ- izguba časa in živcev... Porihtajmo zadeve najprej pri sebi doma!

Dovolj udrihanja, da ne bom postal pomočnik dežurne piranje...

[Stevči]

Sam se zavzemam za naslednje:

1. Gasilski organizaciji bi bilo potrebno podeliti generalno javno koncesijo za opravljanje gasilstva in drugih nalog. Nekaj podobnega, kot imajo Avstrijci. Ko sem to predlagal pred 10 leti, mi je ena gospodična pravnica z MORS-a rekla, da to pa pri nas ni mogoče, ker jim je na pravni fakulteti rekel to njihov profesor, ki predava javno pravo ali nekaj podobnega, skratka en hud strokovnjak za koncesije.

To bi pomenilo, da država enostavno prenese vsa poblastila na tem področju na gasilske organizacije. S pooblastili pa tudi cvenke, s cvenki pa seveda moč vplivanja, kar se zelo lepo sliši.

2. To za seboj potegne ustrezno strokovno organizacijo in ustrezen kader. Za pridobitev tega bi bilo potrebno gasilstvo do določenega nivoja profesionalizirati. Tukaj mislim na prostovoljno gasilstvo. Poveljnik do določenega nivoja bi moral biti profi z ustrezno izobrazbo tehnične smeri. To regulirati z državnim predpisom, ne z nekimi internimi akti GZS. Vzpostaviti hierarhijo vodenja.

3. Preprečiti ali spraviti na znosno mejo večna nesoglasja med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci. Kokr pravi g. Hočevar (prosto po enem nemškem branddirektorju) je jasno, da poklicna kurba ne mara amaterke, ker ji ta odžira kšeft, ampak če je klientele dosti in dogovor pameten, imata od tega koristi obe kurbi.

Nehat ga srat z večnimi delitvami. Za določene dogodke rabiš kvaliteto, za druge pa množičnost. V tujini eni in drugi sodelujejo, predvsem zaradi tega, ker so spoznali, da so skupno močnejši in vplivnejši.

Za začetek naj bi bilo eno podpredsedniško mesto GZS namenjeno poklicnemu gasilcu, če ne na vsaka štiri leta predsedniško. Bolj dejavno vključitev poklicnih v GZS in drmanje organizacije od znotraj. Poklicni pridejo na funkcije v prostovoljno organizacijo, pa se začnejo obnašat kot prostovoljni gasilci, namesto obratno. Vsa čast izjemam, ampak so redke.

4. Na področju tehnike vzpostaviti sistem standardizacije in certificiranja po nemškem vzoru z rahlimi modifikacijami. Ukiniti butično izdelavo gasilskih nadgradenj in uvesti standardna vozila z ustrezno opremo. Vozilo naj bo s kompletno opremo z enim modulom za opremo "za lokalne prilike". Prenehati z mišljenjem, če plačamo vozilo, ga bomo imeli opremljenega tako kot bomo mi hoteli (zelo dragi hobiji).
Z preskušanjem osebne opreme preprečiti uvoz "pofla" na naš trg. Če kupujeo drago osebno opremo, hočemo vedeti kaj zdrži. To so v gnili Jugoslaviji vedeli že slovenski policaji, ki so jim, preden so šli na Kosovo, pokazali kakšna kugla bo priletela skozi njihovo kahlo(čelado), na kakšni razdalji in pod kakšnim kotom je rana nevarna, kaj zdrži neprobojni jopič, itd. Na Igu ali v Sežani bi bile idealne razmere za nastanek preskuševališča, ki ga zahteva celo zakon o gasilstvu.

5. Na področju izobraževanja (ne usposabljanja) narediti eno ornk šolo za gasilca in tehnika. Ig je dober začetek, a ne dovolj dober. Prenehat usposabljat gasilce s honorarci, ampak z lastnim kadrom s področij elektrike, gradbeništva, strojništva, kemije in organizacije ali prava pa še kakšen dušeslovec (psiho) bi pasal zraven. Poslat mlade fante ven na šolanje ali podiplomsko usposabljanje. Povezave so, tuje šole so znane, gasilci po svetu nas poznajo in mi njih (Švedska, ZDA, Velika Britanija, Nemčija), ni hudič, da se ne bi našel denar tudi za te kadre. Pa ne vse poslat na isti konec, ampak na različne, da se bodo ideje malo kresale med seboj in bomo iz tega pobrali kaj koristnega.Če se za vse pizdarije najde denar, se bo pa tudi zato, čeprav ma Milan s tem slabe izkušnje, pa kdo drug tudi. Začeti izobraževati inženirje gasilstva na visokošolskem nivoju. Izziv za novonastale fakultete. Eni se ne premaknejo nikamor, dejmo poskusit na kakšni Politehniki ali na Primorski univerzi. Po eni strani jamramo, da ni stroke, po drugi strani pa nič ne naredimo, da bi se ta naredila.

6. Ponovno ustanoviti Upravo za požarno varstvo. Če imajo Amerikanci lahko FEMA(URSZiR), imamo mi lahko tudi US Fire Administration (URSPV). Bo vsaj konec jamranja, da se URSZiR ukvarja samo z gasilci in da ti od vseh najbolj težijo, kar se denarja tiče. Saj je navsezadnje Uprava RS ZiR nastala iz Republiške uprave za požarno varnost. Bomo imeli vsaj nekoga, ki bo iz nas in samo za nas. Pa bi kar naenkrat ugotovili, da je denarja dovolj, tudi za pošiljanje kadrov na šolanje v tujino in za nabavo računalniškega softvera, pa za mednarodno sodelovanje, pa še za kaj. Tko moramo pa zmeraj nekaj fehtat.

7. Določene enostavnejše inšpekcijske naloge s področja gasilstva prenest na tiste profije iz moje točke št. 2. Če lahko na Avstrijskem Koroškem njihov občinski gasilski komandant napiše soglasje in pogoje za postavitev štale ali stanovanjske hiše, bi to verjetno znal tudi naš. Pa še boljši vpliv na izvajanje preventivnih ukrepov bi imeli. Se ne bi mogli več zgovarjat na zasedene intervencijske poti, če si pa ti tisti, ki štrafaš tistega, ki je na njih postavil avto. Pa še nadzor nad gasilskimi enotami bi lahko izvajali, saj bi imeli kader, ki bi to znal tudi po strokovni plati, ne samo po pravno formalni. S tem bi tudi razbremenili inšpekcijo, ki ima v naslovu požarno varnost pod nazivom "druge nesreče".

8. Močnejši poudarek dati požarni preventivi. V tujini jo gasilci zastopijo in "izrabljajo" za svoj marketing. Kje se nas kaj sliši, vidi ?! Nimamo maskote organizacije, simbolika je nastlana s folkloro, čine plonkamo od drugje, logotipe dobimo s križanjem angleškega in nemškega, čelada je hibrid nemške in avstrijske, še gasilske uniforme ne znamo narediti, ne da bi jo preplonkali od Avstrijcev ali Nemcev. Pri nas pa se zadovoljimo z mesecem požarne varnosti, namesto,da bi bil to najmanj en dan v tednu.

Začeti s slikanicami in pobarvankami o gasilcih in preventivnem ravnanju. Drugi imajo maskote medvedka Smokija, lisičko, volkca, Funkija, mi nimamo pa nič. Še ene štacunce, v kateri bi J.Hočevar lahko kupoval gasilska vozila brez javnega naročila v merilu 1: 42 ali 1: 72. Ni risank, ni videoklipov, ni slikanic/pobarvank. Pa smo šele pri vrtcu, kje so pa še upokojenci.

9. Ustanoviti znanstveno inštitucijo, ki se bo ukvarjala z razvojem gasilstva in gasilske tehnike. S slovensko vojsko se vsi ukvarjajo, pa je po številu manjša od gasilske organizacije. Celo fakulteto imajo s smerjo za vojaške sociologe (obramboslovce, bivše učitelje predvojaške vzgoje) A se je kdo kdaj zamislil nad tem, da je operativnih članov gasilskih organizacij (številka med 20000 in 40000-poglej nekje drugje na forumu!), skoraj toliko kot vojske in uniformirane policije skupaj, pa se z njo v glavnem vsi ukvarjajo na recimo temu, folklornem nivoju. Kje pa je tle znanost, vas lepo prosim. Samo, da bo iz te znanosti tudi kaj koristnega za gasilstvo, da ne bo kakšnih nalog in doktoratov na temo "Vpliv gasilskih veselic na kršitve javnega reda in miru na področju občine Murska Sobota v letih od 1945-1972" ali "Gibanje dima pri požaru pod Nanosom pod vplivom burje pri hitrostih nad 220 km/h".

Tole tle gor je samo vizija. Da nebi tegale kdo zares vzel!. Pa še nehat bom moral. Saj je s takimi vizijami, ki imajo deset točk lahko problem, če se samo spomnim na tistih deset vklesanih.

Lep pozdrav, Stevči

[Janez Tratnik]

Sam se (skoraj) 100% strinjam povsod.

Stevčija za predsednika.

[Drago]

Tudi jaz se strinjam z večjim delom Stevčijeve vizije . Edino certificiranje gasilske opreme ( ko bomo v EU ) ne bo več aktualno. Je pa zato toliko bolj aktualen preskusni laboratorij, ki bi lahko delal za vse stranke iz naše ( bodoče ) nove domovine. Mogoče je še pozabil omeniti kako ( bolj konkretno ) stimulacijo za slehernega gasilca - operativca To bi bilo pa tudi vse, kar imam pripomniti .

Se pa popolnoma strinjam z pišuko

lp DC

[slavc]

Bravo Stevči

Jaz bi nekaj dodal, tudi k predhodnim Vizionarjem. A mislite, da poveljniki nismo sposobni tudi organizacijsko vodit društev, operativnih enot, kakorkoli že. Milan rad poudari koliko poklicev ( cifro naj doda sam) moramo operativci še posebej pa vodje intervencij obvladati v danem trenutku, pa ni vrag da ne bi obvladali vodenja enega društva. Zato mislim, da je neglede na vrsto ali vizijo reorganizacije gasilerije v Sloveniji potrebno združiti poveljstva in predsedstva v en organ z enim Komandantom - POVELJNIKOM.Tistih par pogodb bo pa že znal podpisati. V organu , ki pa bi imel v rokah škarje in platno pa naj bi poleg operative bile zastopane tudi ostale sfere gasilskega društva, če se spustimo na osnovni nivo organiziranosti, vendar v razmerju, ki bi omogočalo normalno delovanje operative. Takoimenovane "folklore" pa jaz ne bi ukinjal, saj je tudi to del naše zgodovine in tradicije in če se bo katera vizija uresničila, bomo lahko mlajšim generacijam, predstavili, kaj vse smo morali početi, da smo lahko opremili naše enote. Pa tudi sprostit se je treba na kaki veselici a ne ????
Toliko zaenkrat, bo verjetno treba odgovarjat na replike.

Glede predloga Pišuka in Draga sem za, ker ne vem kakšen čin ima Stevči se bojim za njegovo možnost kandidiranja

[Jani]

Ej Slavek, sem jaz na vaši veselici tako "sprostil", da me še danes glava peče, če se spomnim. Sicer je izven teme, ampak še enkrat hvala!

lp Jani

[Fireman]

:
Jaz bi nekaj dodal, tudi k predhodnim Vizionarjem. A mislite, da poveljniki nismo sposobni tudi organizacijsko vodit društev, operativnih enot, kakorkoli že. Milan rad poudari koliko poklicev ( cifro naj doda sam) moramo operativci še posebej pa vodje intervencij obvladati v danem trenutku, pa ni vrag da ne bi obvladali vodenja enega društva. Zato mislim, da je neglede na vrsto ali vizijo reorganizacije gasilerije v Sloveniji potrebno združiti poveljstva in predsedstva v en organ z enim Komandantom - POVELJNIKOM. Tistih par pogodb bo pa že znal podpisati.

Če hočemo v Evropo, bomo morali tudi na tem področju narediti korak naprej in spremeniti miselnost iz leta 1945, da morajo imeti društva tudi politično neoporečno "persono"-predsednika, ki bo skrbela, da oblastnikom nebi kdo skakal v zelje.
Pred II. svetovno vojno je bil vodja gasilskega društva načelnik (glavni in odgovorni za vse). Tako je danes tudi v večini evropskih držav, kjer imajo prostovoljna gasilska društva.
Če sem prav obveščan, pa se tudi v nekaterih naših društvih že dogajajo stvari v tej smeri.

[Milan Dubravac]

Ja zakon o društvih v svojem 17.členu govori le o tem, da mora društvo imeti zakonitega zastopnika. Kako se pa ta imenuje pa je stvar statuta. Kaj pa, če se v statutu določi, da je zastopnik društva poveljnik?
Kaj mislite, ali je to dovoljeno?
Že nekaj časa me muči to vprašanje.

[Rafter]

Kar je popolnoma v skladu z Zakonom o društvih.

[Drago]

Kaj pa, če se v statutu določi, da je zastopnik društva poveljnik? Kaj mislite, ali je to dovoljeno? Že nekaj časa me muči to vprašanje.

Zakon o društvih ne predstavlja nobene ovire, da bi poveljnik ne bi mogel biti tudi zastopnik društva, če bi bilo v statutu tako zapisano. Bi bilo pa ( verjetno ) malo težje, ker bi v tem primeru bilo poveljstvo izvršni organ društva . To je pa prav_za_prav to o čem že ves čas pišem ( zamenjava statusa predsedstva in poveljstva ).

lp DC

[EuroF]

Glede zamenjave:

Zakon se je v svojem 9. členu spremenil in ne navaja več :

organe društva, njihovo delovno področje in njihova medsebojna razmerja; sestavo organov, način volitev članov organov ter njihovo mandatno dobo oziroma imenovanja in razrešitve;

Ampak le

Temeljni akt društva mora določati: ime in sedež društva; namen in naloge društva; način včlanjevanja in prenehanje članstva, način upravljanja društva; pravice in dolžnosti članov, zastopanje društva; financiranje društva in način opravljanja nadzorstva nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi; način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru, način zagotavljanja javnosti dela društva in način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta
Torej ni nobenih ovir, saj delo prilagodimo novim določbam zakona (sicer iz leta 1999), in na novo definiramo način upravljanja društva - saj ni nujno, da upravlja odbor!!![/i]

[Stevči]

Za začetek tista o kandidaturi.
Fantje, dejmo malo samokritičnosti. Jaz sem na koncu napisal, da je to vizija, vi bi pa mene kar za predsednika. Potem bi me šele "zajebali", ker potem zaradi organizacijske pripadnosti ne bi smel sodelovati na Forumu, saj tako zveni iz nekaterih pogledov, ki jih na Forum ima GZS.

O tradiciji in folklori
Nimam nič proti temu, vendar je slabo, če te ljudje poznajo samo po veselicah. Je pa dejstvo, da na vasi brez aktivnih gasilcev ni življenja. Drug problem je mesto, kjer se prisotnost gasilcev zgublja. Sam predlagam, da bi se v večjih mestih namesto veselice priredil elitni gasilski ples z udeležbo "sponzorjev". Ti sicer ne bi postali gasilci, bi pa kaj primaknili v blagajno na bogatem srečelovu. Pa verjetno bi bilo laže priti do denarja. Nekaj takega imajo po Nemčiji, Avstriji, Švici in ZDA. Se jim stvar kar dobro obnese. Pa da ne bi mislili, da je gasilska veselica samo slovenski izum. Kjer sem hodil po svetu in so imeli gasilce vsaj malo razvite, poznajo tudi gasilske veselice. Veselica je za rajo, ples pa za ta bogate. Pa tako objamejo vse družbene sloje, da mi ne bi kdo podataknil, da se zavzemam za elitizem ali družbeno razslojevanje v gasilstvu. Pojdite za 14. julija v Pariz, pa boste pred vsako gasilsko izpostavo videli take veselice, ki jih svet še ni videl. Luči, cvetje, klopi, pijača vsa na vodni osnovi (od 100% do 55%vode), srečolov, itd.., enako kot pri nas, edino za pretep na koncu pa ne vem. V enem podeželskem ameriškem gasilskem domu so večjo dvorano dajali v najem za ohceti in ostala družinska slavja, če si hotel, ti je njihova ekipa celo pripravila hrano.
Se pravi tradicija in folklora da, vendar ne na račun strokovnosti in v nekih pametnih mejah. Okoli mej bi se dalo pa še naprej nakladat.

O privilegijih gasilcev
Za primer dajem študentarijo. Pred časom sem imel v roki knjižico, v kateri so bili lokali in trgovine, pa frizerji, pri katerih imajo študentje popust. Kaj nam nuca 100 000 glava organizacija, če si ne znamo zagotoviti osnovnih "privilegijev". Tukaj so nas študentje peljali "scat". Mladina to obvlada z levo roko.
Možni pa so še drugi privilegiji ali ugodnosti:
- v Belgiji imajo gasilci popust v določenih verigah veleblagovnic (do 20%)
- v Švici so aktivni prostovoljni in poklicni gasilci oproščeni plačila obveznega požarnega zavarovanja.
- v Nemčiji imajo aktivni gasilci prednost pri določenih državnih službah in v požarno nevarnih industrijah.
- pa še kaj bi se našlo.
Pri nas so sicer zametki tega, ampak redki. Za pozdravit je npr. popust pri naročanju na enega od paketov pri večjemu GSM operaterju(ga ne bom navajal, da ne bo to izvenelo kot reklama). Se premika, ampak če sami ne bomo kaj naredili, ne bo naredil nihče namesto nas.

Dilema Poveljnik - Predsednik
Sam se zavzemam zato, da je ta glavni poveljnik. Končno je država v zakonu opredelila operativne naloge gasilstva, ne pa društvene. Se pravi, da vse obveznosti izvirajo iz operativnega dela, ne pa društvenega dela. Ker pa operativno delo ne poteka non-stop, je potrebna tudi društvena dejavnost, ampak ta ne sme biti prevladujoča. Če pogledate v preteklost, v čase ustanovitve GD, kdo je bil ta glavni oz. kdo je imel interes, da je bilo gasilstvo dobro organizirano in strokovno usposobljeno. Lastniki kapitala in ugledni meščani v mestu, veliki kmetje na vasi. Pa je vmes komunizem malo zdrekal ta razmerja, ampak ponavadi je bila to politična funkcija ali pa kakšna sekundarna, če to ni bil interes oblasti. Pa še tisto načelo se je uveljavilo v podjetjih: No, saj če za nič drugega ni dober, za gasilca bo pa dober. Bo treba spet nazaj pridobit veljavo in pa ta bogate sponzorje. Zato pa mora biti poveljnik ta glavni, da bo krotil njihov vpliv in morebitne težnje po prevladovanju. Stroka mora biti strogo ločena od društva, tukaj pač nisem pristaš mehke variante. Če stvar ponazorim s fuzbalom, mora biti trener bog in batina, kar se igranja in igralcev tiče, predsednik pa naj rihta denar in skrbi za ostalo. Mogoče ni najboljša primerjava, ker običajno potem direktor zamenja trenerja, če moštvo ne daj dobrih rezultatov. V tem primeru je pač direktor župan in ne predsednik društva.

Pa še enkaj. Vzpostaviti notranjo demokracijo v gasilski organizaciji, kar se volitev tiče za vodilne funkcije. Za mesto poveljnika bi morali kandidirati najmanj trije kandidati. Ena četrina koroškega (Avstrija) zakona o gasilstvu so samo pravila, kako se volijo gasilski funkcionarji. Že res, da imajo tam Haiderja za glavarja, ampak kar se pa gasilcev in volitev tiče, imajo pa kar red.

Za danes bodi dovolj.

Pa lep pozdrav

Stevči

[Drago]

Pa še nekaj. Vzpostaviti notranjo demokracijo v gasilski organizaciji, kar se volitev tiče za vodilne funkcije. Za mesto poveljnika bi morali kandidirati najmanj trije kandidati.

Jah no, saj so pri nas kandidirali trije kandidati - za predsednika a ne , da se je potem na kongresu "volilo" samo enega pa je tudi stvar naše "notranje demokracije" No, zdaj, ko smo začeli z "drmanjem" pa se bo videlo "splošno gasilsko razpoloženje" ( upam, da je Vinko na dopustu ), če pa še to ne rata, bo pa potrebno počakat, da Janez H. gre v zasluženo penzijo , ker šele takrat bo mogoče poimenovati IC na Ig-u v "gasilsko šolo". Še več , ker sem "vizionar" - sem lahko še bolj dorečen in predlagam poimenovanje "GASILSKA ŠOLA EE" ( beri: Ernesta Eörya ), če to ni vizija ( dečki in deklice ) pol pa ne vem več

lp DC

[Jaka]

Ja takole na hitro bi iz debate nekako povzel, da smo predsedniki PGD tista zavora, zaradi katere ne more gasilerija poleteti v boljše čase. Pa je res tako?
Običajno kot je meni znano vodi društvo skupina entuzijastov, ki jo sestavljajo najmanj naslednji: predsednik, poveljnik, tajnik ter še nekaj članov, ki so zaradi aktivnega dela seveda v upravnem odboru društva. Saj ne da bi se kot pijanec plota držali sedanje ureditve, ampak zdi se mi, da bo potrebno spremeniti še marsikaj drugega, kot samo reči, naj od sedaj naprej PGD vodijo poveljniki. To se mi zdi še najmanjši problem.
Če razmislim o obstoječi organiziranosti bi nekako mislil, da je osnovna naloga poveljnika skrb za operativno sposobnost enote (oprema, osnovno in dopolnilno usposabljanje in podobno), predsednik pa naj se briga za ostalo. Veselice, raznašanje koledarjev in podobne aktivnosti naj bi bile skrb predsednika. Ali bomo sedaj vse te stvari obesili poveljniku? Ampak še vedno bomo imeli v PGD samo skupino entuzijastov, ki bodo delali vse: skrbeli za operativo, raznašali koledarje, pripravljali veselice, zbirali denar in podobno.
Naše društvo je ravno z veselicami in nabiralnimi akcijami zbralo toliko denarja, da smo lahko ob podpori sponzorjev plačali skoraj 1/2 stroškov nabave novega vozila. Kupili smo tudi precej opreme za to vozilo. Nikoli ni bilo dileme o tem, da nekdo (poveljnik) hoče nabaviti zaščitno in reševalno opremo, drugi (predsednik) pa bi namesto tega organiziral raje izlet ali kaj podobnega.