Status gasilca

[rfireman]

Tole pa res Kapo dol

[darko]

Takoj posredovati na ustrezen naslov.
Tudi to je ena izmed .... možnosti.
Darko

[komunalec]

Pohvale vredno, res, kapo dol županu .

Ampak kaj, ko je pa pri nas toliko dreka v vrhu, da ne vem kdaj bi komunalci prišli do gasilčkov

[Denis]

Kar se je premaknilo na statusu gasilca je to, da nam ponujajo ( tišijo ) neke mobilne telefone novega ponudnika storitev, ter prometne priročnike in pri temu GZS polni svojo blagajno, društva ostajajo brez prihodkov iz teh računov, mi pa ostajamo brez statusa.

[Primoz]

Kar se je premaknilo na statusu gasilca je to, da nam ponujajo ( tišijo ) neke mobilne telefone novega ponudnika storitev, ter prometne priročnike in pri temu GZS polni svojo blagajno, društva ostajajo brez prihodkov iz teh računov, mi pa ostajamo brez statusa.

kdo pa bo te priročnike plačal?

[BAČO]

Se bo končno nekaj izboljšalo !!!

Upajmo !

Lp, BAČO

[Primoz]

Se bo končno nekaj izboljšalo !!!

Upajmo !

Lp, BAČO

tipično za naše razmere; ko se je sprejemal sedanji zakon o gasilstvu so bili tej možje 'na oblasti' pa o teh predlogih niso hoteli niti slišat. Sedaj, ko pa so v opoziciji bi radi da se to sprejme. Če to ni bilo možno takrat, v času 'debelih krav' žal močno dvomim, da bo to sprejemljivo za današnje 'recesijske' čase. No, upam da se motim in da se takšna dopolnitev sprejme.

[Janez Koncilija]

Če to ni bilo možno takrat, v času 'debelih krav' žal močno dvomim, da bo to sprejemljivo za današnje 'recesijske' čase. No, upam da se motim in da se takšna dopolnitev sprejme.

Žal se ne motiš. Če takrat niso porinili skozi, ko je glasovalni stroj tekel kot namazan, je sedaj nemogoče, saj prihaja predlog z opozicije, to pa za vladajoče že po difoltu ni sprejemljivo. Je pa videti, da se je predvolilni boj že zaćel.

Ampak bere se pa lepo, čeprav jaz to pišem že od leta 1997 ali pa še prej, pa se ni nikjer prijelo, vsaj kar se delodajalcev in gasilcev tiče.

Zdravniški pregledi so pa dvorezen meč. Če plača država, mora nekomu vzeti in vzela bo seveda občinam. Ker občina ne bo dobila sredstev iz proračuna, bo priškrtnila pri proračunu za gasilce. Nekaterim se bo sicer mogoče splačalo, nekaterim pa mogoče ne tako. Sploh, ker bo država najbrž hotela zagotavljati preglede samo za predpisano število operativcev v posamezni enoti, če boš hotel imeti več, je pa nadstandard in na tvoj račun.

Pa bom še jaz na koncu napisal: upam, da se motim

LP

Janez

[Primoz]

Janesz, recimo da koalicija tokrat sprejme predlog opozicije in se o tem glasuje v DZ-ju. Ker se gre o gasilcih in ker smo nestrankarski in bla bla...

Ampak: že same nas je lahko sram, da smo podprli (eni bolj, drugi manj, tretji pa sploh ne - ampak teh nas je bilo v veliki manjšini) tako novelo zakona o gasilstvu, kjer je na koncu pisalo da sprememba zakona ne bo vplivala na proračunska sredtva. Kaj smo imeli pol gasilsci od tega? Nič...in to mi takoj podpremo. Kaj podpret, z vsemi silami bi morali biti proti in dosežt svoje. Dosežt svoje...aja, kaj bi to že bilo? Saj niti nis(m)o vedeli kaj bi točno radi

Kot sem že rekel, močno dvomim, da bo predlog opozicije ugledal luč dneva. Ker, če so imeli resne namene okoli tega bi to že sami sprejeli, ko so imeli udobno večino v DZ-ju. In njihov predsednik je bil hkrati predsednik vlade.

[ful poznavalec]

evo teksta, da boste sploh vedeli kaj komentirate
PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O GASILSTVU


I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o gasilstvu (Uradni list RS št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, ZGas-UPB1) je bil sprejet med prvimi področnimi zakoni, s katerimi se ureja posamezna področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta zakon je bil potem spremenjen in dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu v letu 2005. S temi spremembami se je skušalo omogočiti nadaljnji razvoj gasilstva ter povečati usklajenost, racionalnost in učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva kot sestavnega dela varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Ta sprememba zakona je veliko bolj natančno definirala posamezne pojme in njihove razlage iz področja gasilstva, vlogo in pomen pokrajinskih gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije, načine in možnosti povezovanja gasilskih društev, vlogo države, načine financiranja, itd. V tem zakonu je bila še posebno pomembna tudi bolj natančna opredelitev prostovoljnega gasilstva in prostovoljnih gasilskih društev.

Podnebne spremembe prinašajo tudi v Sloveniji čedalje več primerov večjih požarov v naravnem okolju pa tudi drugih naravnih nesreč (poplav, plazov, itd.) pri katerih je treba uporabiti tudi gasilske enote širšega območja kot pa je prizadeto območje. Ob naravni katastrofi, ki je pred leti prizadela Železnike, so na pomoč prihitela gasilna društva iz cele Slovenije, še posebno pomembno vlogo pri tem pa so imela tudi prostovoljna gasilna društva in prostovoljni gasilci.

Kljub temu, da obstoječa zakonodaja opredeljuje gasilstvo kot humanitarno dejavnost, prostovoljna gasilska društva pa kot humanitarne organizacije, je dejavnost gasilcev vedno bolj družbeno pomembna in predvsem javnem interesu. Še posebno velik pomen pri tem pa imajo ravno prostovoljna gasilna društva, ki imajo v Sloveniji že več kot 100 letno tradicijo. V številnih občinah opravljajo ravno prostovoljne gasilske enote obvezno javno službo, ki jo določi pristojni občinski organ.

Da bi bile posledice požarov, naravnih in drugih nesreč čim manjše, v Sloveniji s svojim znanjem in izkušnjami skrbi okoli 130.000 prostovoljnih gasilcev, kar je glede na število prebivalcev največ na svetu. Delovanje prostovoljnih gasilcev je sicer v veliki meri usmerjeno v preventivne dejavnosti. Vseeno pa kot njihovo glavno dejavnost pojmujemo gašenje požarov in posredovanje pri naravnih in drugih nesrečah, pri čemer dostikrat tvegajo svoja življenja, da bi rešili tuja.

Prostovoljna gasilska društva se ustanavljajo tudi zaradi opravljanja preventivnih nalog ter zaščite, reševanja in pomoči na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostovoljna gasilska enota, ki jo organizira prostovoljno gasilsko društvo, mora imeti predpisano število gasilcev določeno z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot in morajo slediti dejanskim potrebam in možnostim v občinah.

Za opravljanje operativnih gasilskih nalog morajo gasilci izpolnjevati psihofizične pogoje, saj je delo operativnega gasilca nevarno in psihofizično zelo zahtevno, pogosto od gasilcev zahteva velike fizične napore in uporabo posebne osebne in skupne zaščitne opreme. Pri opravljanju nalog javne gasilske službe so pogoste tudi poškodbe gasilcev. Zato zakon o gasilstvu predpisuje obvezno zdravstveno zavarovanje gasilcev in zdravstvene preglede gasilcev, ki pa se izvaja v breme lokalnih skupnosti. To predstavlja za lokalne skupnosti velike finančne obveznosti, še posebno ker jim država nalaga vedno več novih zakonskih obveznosti, ki jih mora lokalna skupnost tudi financirati.

Zato zaradi enotnega in urejenega pokrivanja te problematike predlagamo, da se financiranje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih pregledov prenese v pristojnost države, ki bo tako zagotovila ustrezna sredstva, enotna merila in ustrezno mrežo strokovnjakov za izvajanje zdravstvenih pregledov.

Merila za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti gasilcev in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebni zdravniki, ki ugotavljajo zdravstveno sposobnost gasilcev, predpiše minister za zdravje v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred požarom, zato je prav, da se tudi izvajanje teh pregledov obremeni državo in ne lokalno skupnost.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve

Temeljni cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu je bolj natančno opredeliti status prostovoljnega gasilca in zagotoviti večjo motivacijo za delovanje v prostovoljnih gasilskih društvih. Poleg tega se bo s tem zakonom dodatno vzpodbujalo tudi delodajalce, da bodo raje zaposlovali operativne prostovoljne gasilce in opozorilo, da je zaposlovanje operativnih prostovoljnih gasilcev v primeru nesreč in požarov v podjetju lahko koristno. Le ti lahko s svojim znanjem velikokrat preprečijo obsežnejše požare ali kakšne druge, za industrijske obrate značilne nesreče, ki se lahko merijo v več milijonih evrov.


3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog Zakona o spremembah zakona o gasilstvu bo sicer povzročil nekaj dodatnih izdatkov iz proračuna Republike Slovenije, se pa bodo s tem zmanjšali izdatki iz proračunov občin. Trenutno je v Gasilski zvezi Slovenije v vseh gasilskih društvih preko 64.000 operativnih članov, od katerih jih je okoli 40.000 tudi usposobljenih. Ocena stroškov za proračun, ki bi ob izvajanju zakona nastali je cca. 20 milijonov evrov letno. Največji strošek bi nastal za plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja operativnim članom, ki pa ga lahko država bistveno zmanjša s popusti, ki jih lahko doseže z dodatnimi sporazumi med zavarovalnicami. Vendar glede na to, da s svojim preventivnim delovanjem, še posebno pa ob naravnih nesrečah in požarih, prostovoljni operativni gasilci veliko prispevajo k zmanjšanju nastale materialne škode, je ta strošek za državo lahko zanemarljiv.

Na druga javno finančna sredstva predlagana novela zakona nima posledic.


4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

AVSTRIJA

V Republiki Avstriji je organizacija prostovoljne gasilske službe v pristojnosti dežel. V njihovo pristojnost tako sodi tudi zakonska ureditev tega področja. Vendar pa se organizacija prostovoljnih gasilskih služb v posameznih zveznih deželah razlikuje. Na primer: na Gradiščanskem, Štajerskem in Spodnji Avstriji je vsaka prostovoljna gasilska postaja samostojna pravna oseba (tako kot v Nemčiji), medtem ko je na Koroškem prostovoljna gasilska enota služba, ki je organizirana v okviru občine.

Zavarovanje prostovoljnih gasilcev

V Avstriji poškodbe ali poklicne bolezni, do katerih pride pri intervencijah prostovoljnih gasilcev, štejejo kot delovne nesreče, kar pomeni, da so pravice prostovoljnih gasilcev izenačene s pravicami profesionalnih gasilcev oziroma kot če bi se jim poškodba pripetila na delovnem mestu. Stroške zavarovanja krijejo deželne vlade iz deželnega proračuna:

 Na Gradiščanskem na primer za zavarovanje približno 16.600 gasilcev deželna vlada nameni letno okrog 36.140 EUR (podatek za leto 2009), kar pomeni, da letni stroški obveznega zavarovanja za enega prostovoljnega gasilca znašajo 2,26 EUR. Pogodbo o zavarovanju imajo sklenjeno z Allgemeine Unvallsversicherunganstalt (AUVA), ki je ena od štirih ustanov, ki v Avstriji izvajajo obvezno poklicno nezgodno zavarovanje (orf.at: Feuerwehr: Land zahlt für Versicherung).
 Zakon o gasilstvu Zvezne dežele Salzburg (Salzburger Feuerwehrgesetz 1978) v 33(3).členu (pravice članov) določa, da članom prostovoljnih gasilskih enot (oz. njihovim najbližjim) pri nesrečah, do katerih pride pri intervencijah, pripada na podlagi sklepa deželnega gasilskega sveta (Landesfeuerwehrrat) še dodatno izplačilo iz sredstev deželne gasilske zveze (Landesfeuerwehrverband).
 Na Štajerskem je poleg obveznega zavarovanja kar 99% vseh gasilcev še dodatno prostovoljno zavarovanih (spletna stran Landesfeuerwehrverband Steiermark).

Ugodnosti za prostovoljne gasilce in delodajalce, ki jih zaposlujejo

V Avstriji za prostovoljne gasilce niso zakonsko urejene nobene olajšave oziroma ugodnejše okoliščine pri redni zaposlitvi. To je prepuščeno prosti presoji delodajalca oz. mora prostovoljni gasilec to razmerje z delodajalcem sam urediti.
Gradiščanski deželni zakon o gasilstvu v 27. členu določa, da je delovanje tako članov kot funkcionarjev prostovoljnih gasilskih enot načeloma neplačano, vendar pa predpostavlja izjemo za gasilske funkcionarje (bodisi na krajevnem, okrožnem ali deželnem nivoju): njim so sredstva za nastale stroške in izgubljen zaslužek povrnjena iz sredstev deželnega proračuna. Zakon pa v nadaljevanju določa, da so drugi člani gasilskih enot po tem členu upravičeni samo do plačila nadomestil tistih stroškov, povezanih z intervencijo, ki jih ne vključuje zakon o gasilstvu. Le-ta ureja večinoma plačila, ki jih gasilci prejmejo za opravljeno delo v primeru, ko intervencija ni bila reševalna, ampak so za naročnika opravili kakšne druge storitve (npr. porušitev objekta). Gradiščanski deželni zakon tudi ne ureja pravic, ki jih je delodajalec prostovoljnega gasilca imel zaradi delavčeve odsotnosti v času intervencije.

Salzburški deželni zakon o gasilstvu določa poravnanje izpadlega dohodka prostovoljnemu gasilcu neposredno: na podlagi zahtevka, ki ga posamezniki naslovijo na občino, v kateri je potekala intervencija, jim je izplačano nadomestilo. Za intervencije izven zvezne dežele Salzburg gasilci zahtevek za izpadli dohodek naslovijo na občino svoje gasilske enote.

Podobno področje poplačila utrpele škode ureja tudi gasilski zakon zvezne dežele Štajerske. Ta določa, da so člani prostovoljnih gasilskih enot upravičeni do povračila za škodo, ki so jo pri intervenciji utrpeli na osebnih predmetih. Škoda jim je povrnjena na podlagi njihovega pisnega zahtevka iz sredstev proračuna občine, kjer se je izvajala intervencija oziroma iz proračunskih sredstev zvezne dežele, če je nalog za intervencijo prišel od okrajnih oblasti (Bezirksverwaltungbehörde) ali deželne vlade (Landsregierung) (deželni gasilski zakon).


MADŽARSKA

Na Madžarskem obstaja, podobno kot v Avstriji, dvojni sistem organiziranja prostovoljnega gasilstva. Prostovoljna gasilska organizacija je lahko samostojna pravna oseba, lahko pa je služba, ki jo ustanovi lokalna oblast (t.im. fire-fighting public bodies). Delovanje obeh oblik je urejeno z Zakonom XXXI iz leta 1996 o obrambi pred požari, reševalnih operacijah in požarni zaščiti obrambi ter z Zakonom XXXIII iz leta 2008 o organiziranosti prostovoljnih gasilcev.

Zavarovanje prostovoljnih gasilcev

Vladna Uredba št. 117/1996 (VII.24) o obveznem življenjskem in nezgodnem zavarovanju članov gasilskih straž je bila izdana na podlagi omenjenega Zakona XXXI iz leta 1996. Uredba določa, da je sklenitev življenjskega in nezgodnega zavarovanja obvezna za vse člane gasilskih enot, tudi za prostovoljne gasilce.

V zavarovanje so zajeti vodja gasilske enote, njegov namestnik, vodja sekcije (the section leader), vsi gasilci, ki sodelujejo pri požarnih in reševalnih operacijah ter vsi ostali člani, ki so v stalni pripravljenosti na intervencijo. V skladu z Uredbo so vsi navedeni zavarovani, če je do nesreče prišlo med izvajanjem intervencije (npr. gašenjem ali reševanjem), ali v času priprave ali stalne pripravljenosti na intervencijo.

Za plačilo zavarovanja je bilo sprva zadolženo Ministrstvo za notranje zadeve (Ministry of Interior), od leta 2009 dalje pa je to v pristojnosti Ministrstva za lokalne oblasti (Ministry of Local Government). Zavarovalnica, pri kateri ministrstvo sklene obvezna zavarovanja za prostovoljne gasilce, je izbrana na podlagi javnega naročila.

Ugodnosti za prostovoljne gasilce in delodajalce, ki jih zaposlujejo

Vladna Uredba št. 256/2008 (X.21) o ustanovitvi, pogojih za delo in dolžnostih prostovoljnih gasilskih enot je v veljavi od 1. januarja 2009 in velja za prostovoljne gasilce v gasilskih enotah, ki jih ustanovijo lokalne oblasti (torej za t.im. fire-fighting public bodies). V 9. členu (prvi in drugi odstavek) določa, da je vsak prostovoljni gasilec, ki je v stalni pripravljenosti, oproščen:

 opravljanja nalog v dejavnosti civilne zaščite ter
 plačevanja lokalnega davka: uredba pa ne določa natančno, ali je prostovoljni gasilec oproščen davka v celoti ali samo deloma (npr. v določenem odstotku ali do določenega zneska); to je odvisno od finančnih zmožnosti vsake posamezne lokalne oblasti.

V primeru obeh oprostitev postopek za uveljavljanje pravice do oprostitve prične vodja gasilske enote, ki vsako leto znova vloži vlogo za oprostitev pri lokalnem notarskem uradu (local notary) v kraju gasilčevega stalnega bivališča. Če gasilcu med letom preneha status gasilca v stalni pripravljenosti, mora vodja enote o tem obvestiti notarski urad.

Enako določa tudi Zakon št. XXXIII iz leta 2008 o organiziranosti prostovoljnih gasilcev, ki določa identične ugodnosti, velja pa tudi za prostovoljne gasilce v gasilskih organizacijah, ki so organizirane kot samostojne pravne osebe. Tudi ta Zakon določa, da je lahko aktivni član prostovoljnih gasilskih organizacij na podlagi svoje prošnje oproščen opravljanja nalog v dejavnosti civilne zaščite ter deloma ali v celoti plačevanja lokalnega davka.

Posebne ugodnosti veljajo za operativne vodje (operative chief) gasilskih organizacij, ki so oproščeni plačila šolnine za šolanje za gasilca. Le-tega organizira ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi nesrečami.

Glede ugodnosti delodajalcev, ki zaposlujejo delavce, ki so prostovoljni gasilci, madžarska zakonodaja predvideva povračilo dejanskih stroškov, ki so nastali zaradi odsotnosti delavca zaradi intervencije.

NEMČIJA

Prostovoljno gasilstvo v Nemčiji je tako kot v Avstriji sistematično urejeno z zakonodajo na deželnem nivoju. V Nemčiji so združenja prostovoljnih gasilcev samostojne pravne osebe javnega prava (t. im. Körperschaften des öffentlichen Rechts) (Wikipedia.de). Vsaka od šestnajstih zveznih dežel ima svojo zakonodajo s področja gasilstva in zaščite pred naravnimi nesrečami, v kateri praviloma ustrezno ureja tudi prostovoljno gasilstvo.
Zavarovanje prostovoljnih gasilcev

Nemška zakonodaja ureja zavarovanje prostovoljnih gasilcev na zveznem nivoju, in sicer v sklopu nezgodnega zavarovanja za vse prostovoljce v različnih poklicih (vključno npr. s prostovoljci, ki delujejo v bolnišnicah ali cerkvah). Zakonska podlaga za ureditev zavarovanja je sedma knjiga Socialnega zakonika (Siebte Buch Sozialgesetzbuch VII), ki določa, da je zanje obvezno zavarovanje za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni

V primeru prostovoljnih gasilcev stroške obveznega zavarovanja plačajo občine iz svojih proračunskih sredstev. Gre za t. im. občinsko nezgodno zavarovanje (Gemeinde-Unfall-Versicherung oz. GUV), ki ga sklenejo pri zvezi za občinsko nezgodno zavarovanje (Gemeindeunfallversicherungsverband, v nadaljevanju: GUVV).

Socialni zakonik v 13. členu tudi določa, da prostovoljcem pri reševalnih dejavnostih pripada poleg zavarovalnine za osebno škodo (Personenschade) tudi zavarovalnina za predmetno škodo (Sachenschade), ki so jo utrpeli pri izvajanju svojega prostovoljnega dela.
Poleg tega so prostovoljnim gasilcem na voljo še dodatna oz. prostovoljna zavarovanja, ki jih sklepajo gasilske organizacije in jih je prav tako mogoče skleniti pri GUVV ali pri nekaterih izbranih zavarovalnicah.

Z vidika poškodb pri intervencijah in poklicnih bolezni so pravice prostovoljnih gasilcev iz obveznega zavarovanja izenačene s pravicami profesionalnih izvajalcev gasilske dejavnosti. Pripadajo jim vse ugodnosti z vidika nezgodnega zavarovanja, prav tako pa zanje veljajo enaki kriteriji za uveljavljanje zavarovalnine: na primer ta, da zavarovanja ne morejo uveljavljati, če jim je bila v krvi ugotovljena prisotnost alkohola v času nesreče (Versicherungsscgutz - Beispiele aus der Praxis).

Ugodnosti za prostovoljne gasilce

Ugodnosti za državljane, ki so dejavni kot prostovoljci v kakršnikoli obliki, so bile urejene na zvezni ravni v začetku leta 2007, in sicer s sprejetjem zveznega Zakona za nadaljnjo krepitev sodelovanja prebivalstva (Gesetz zur weiteren Stärkung des bürgerschaftlichen Engagements) Zakon je prinesel nekatere ugodnosti za prebivalce, ki so vključeni v prostovoljske aktivnosti, med njimi je bila najbolj konkretna ta, da so lahko zaradi svoje prostovoljske dejavnosti v dohodninski napovedi uveljavili normirane stroške (Aufwandpauschal) v višini do 500 EUR letno.

V nekaterih občinah so prostovoljnim gasilcem pričeli dodeljevati rento. Zvezna dežela Turingija je z uredbo to uveljavila za celotno deželo. Pravnoformalno je dodeljevanje rente urejeno tako, da občine pogodbo o rentnem zavarovanjem sklenejo z izbranim zasebnim ponudnikom - zavarovalnico (odgovor Bundesrata). Deželni svet zvezne dežele Turingije, v kateri deluje okoli 42.000 prostovoljnih gasilcev, je odločitev o renti za prostovoljne gasilce sprejel v maju 2009. Do rente so upravičeni gasilci po dopolnjenem 60. letu in mesečno znaša med 50 in 80 evri, zanjo pa vplačujejo občine, in sicer mesečno 6 EUR za vsakega gasilca.

 Praktične ugodnosti za prostovoljne gasilce v vsakdanjem življenju so izključno predmet dogovora posameznih ponudnikov blaga in storitev ter lokalnih prostovoljnih gasilskih enot. Navajamo primer mesta Winnenden v zvezni deželi Baden-Würtemberg, kjer 3. člen Smernic za spodbujanje prostovoljnega gasilstva v Winnendenu določa številne ugodnosti za prostovoljne gasilce. Najpomembnejša je subvencioniranje pridobitve vozniškega dovoljenja C kategorije v višini 500 EUR, kadar delovno mesto v gasilski enoti od posameznika to zahteva.

Poleg tega skuša občina pomen prostovoljnega gasilstva povečati s sodelovanjem z delodajalci prostovoljnih gasilcev, ki jih vabi na letne razgovore, jih seznanja z delom gasilcev in spremembah v njihovi organizaciji. Na željo delodajalcev pa lahko občina in gasilska enota izdata tudi potrdila o opravljenem gasilskem delu

Ugodnosti za delodajalce, ki zaposlujejo prostovoljne gasilce

Zakoni o gasilstvu nemških zveznih dežel dovoljujejo članom prostovoljnih gasilskih enot, da v delovnem času manjkajo na delovnem mestu v primeru nujnega posredovanja njihovih gasilskih enot. Delodajalcem njihovo odsotnost finančno nadomesti občina na podlagi zahtevka. Občine delodajalcem po zakonu povrnejo tudi za odsotnost zaradi gasilskega izobraževanja in praktičnega usposabljanja.

Navajamo pa primere poplačila delavčeve (t.j. gasilčeve) odsotnosti delodajalcem v zakonodaji dveh zveznih držav:

 Zakon zvezne dežele Bavarske določa, da delavci zaradi svoje odsotnosti zaradi obveznosti prostovoljnega gasilstva ne smejo trpeti nobenih posledic, kot so npr. izguba zaposlitve ali drugih pravic iz delovnega razmerja. Vendar pa morajo, če je to le mogoče, delodajalca prej obvestiti o svoji odsotnosti. Občine pa so dolžne poravnati nujne stroške, ki so nastali zaradi delavčeve odsotnosti. Prav tako pa občine delodajalcu povrnejo stroške za socialno zavarovanje delavca za čas njegove odsotnosti.
 Tudi zakon zvezne dežele Baden-Württenberg določa, da je delodajalec upravičen do povračila stroškov zaradi delavčeve odsotnosti zaradi intervencije v okviru nalog prostovoljnega gasilca. Istočasno pa mora zaposlenemu, ki je prostovoljni gasilec, omogočiti, da je zaradi intervencije ali izobraževanja odsoten z delovnega mesta. Prepovedano je odpustiti delavca zaradi njegovega delovanja v prostovoljni gasilski enoti. Občina delodajalcu povrne stroške, ki jih je imel zaradi delavčeve odsotnosti, vendar le na podlagi pisne zahteve.

Novela zakona ni predlagana z namenom usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.




5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona


Zakon bo prispeval k enotni ureditvi statusa prostovoljnih operativnih gasilcev na območju celotne države. Zakon tudi uvaja rešitev, ki v večji meri spodbuja prostovoljstvo na področju gasilstva in tudi motivacijo delodajalcev, da bodo bolj naklonjeni zaposlovanju operativnih prostovoljnih gasilcev.



II. BESEDILO ČLENOV

1.člen

V Zakonu o gasilstvu (Uradni list RS št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, ZGas-UPB1) se v 5. členu na koncu 4. točke doda stavek, ki se glasi:

"Status operativnega prostovoljnega gasilca je odnos med delodajalcem in gasilcem, s katerim se stimulira zaposlovanje gasilcev tako, da se delodajalcu znižajo zavarovalne premije in imajo davčne olajšave."


2. člen

V prvem odstavku 8. člena se za 2. točko dodata novi 3. in 4. točka, ki se glasita:

"3. zagotavlja sredstva za zavarovanje operativnih gasilcev;

4. zagotavlja sredstva za preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev;".


Dosedanje 3., 4., 5. in 6. točka se ustrezno preštevilčijo.



3. člen

V 26. členu se doda novi 8. odstavek, ki se glasi:

"(8) Država zagotovi prostovoljnim operativnim gasilcem financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja in za vsak dan izvajanja javne gasilske službe tudi dodatno pokojninsko zavarovanje."





4.člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2011.



III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Operativni gasilec prostovoljec je usposobljen za opravljanje zelo zahtevnih nalog, kot so gašenje, reševanje v požarih, prometnih, okoljskih, industrijskih nesrečah itd., hkrati pa je to najcenejša in najdragocenejša operativna naloga v gasilstvu in jo je potrebno ustrezno nagraditi. Navedeni pojem in njegov pomen daje usmeritev za ureditev stimuliranje delodajalcev za zaposlovanje operativnega gasilca prostovoljca.

V zadnjih letih vse pogosteje prihaja do požarov in nesreč tudi v industrijskih obratih. In prav bi bilo delodajalce opozoriti, da je zaposlovanje operativnih prostovoljnih gasilcev v primeru nesreč še kako lahko koristno. S svojim znanjem lahko marsikdaj preprečijo obsežnejše požare ali kakšne druge, za industrijske obrate značilne, nesreče, ki se merijo v več milijonih evrov.

K 2.členu

Za opravljanje operativnih gasilskih nalog morajo gasilci izpolnjevati psihofizične pogoje, saj je delo operativnega gasilca nevarno in psihofizično zelo zahtevno, pogosto od gasilcev zahteva velike fizične napore in uporabo posebne osebne in skupne zaščitne opreme. Pri opravljanju nalog javne gasilske službe so pogoste tudi poškodbe gasilcev. Zato zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu predpisuje obvezno zdravstveno zavarovanje gasilcev in zdravstvene preglede gasilcev. Zaradi nerešenega vprašanja pokrivanja stroškov zdravstvenega zavarovanja in stroškov zdravstvenih pregledov je vprašljiva izvedba zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvenih pregledov na nivoju lokalnih skupnosti. Zato zaradi enotnega in urejenega pokrivanja te problematike predlagamo, da se financiranje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih pregledov prenese v pristojnost države, ki bo tako zagotovila ustrezna sredstva, enotna merila in ustrezno mrežo strokovnjakov za izvajanje zdravstvenih pregledov.

K 3.členu

Prostovoljni operativni gasilci so izrednega pomena za zagotavljanje obvezne javne gasilske službe, zato jih je treba tudi ustrezno motivirati in nagraditi za nevarno opravljanje svojega dela. Zato mora država zagotoviti vsakemu prostovoljnemu operativnemu gasilcu tudi dodatno zdravstveno zavarovanje in dodatno pokojninsko
zavarovanje za vsak dan opravljanja javne gasilske službe.


K 4. členu

Člen določa začetek veljavnosti zakona - 15 dan po objavi v Uradfnem listu RS, uporabljati pa se začne s 1.1.2011.



IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE DOPOLNJUJEJO


5. člen
(pojmi in njihov pomen)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Gasilec je oseba, ki je član ali delavec gasilske organizacije.
2. Prostovoljni gasilec je član prostovoljnega gasilskega društva.
3. Poklicni gasilec je delavec v poklicni gasilski enoti ali v poklicnem jedru druge gasilske enote oziroma delavec, ki opravlja operativne naloge gasilstva v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji.
4. Operativni gasilec je oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične ter zdravstvene zahteve in je strokovno usposobljena za opravljanje teh nalog.
5. Operativne naloge gasilstva so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom.
6. Intervencija je izvajanje operativnih nalog gasilstva.
7. Operativni gasilski načrt je načrt, ki ureja obveščanje in aktiviranje ter delovanje gasilskih enot in je sestavni del načrta varstva pred požarom občine.
8. Sistem obveščanja in aktiviranja gasilcev je del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
9. Gasilska zaščitna oprema je oprema za osebno in skupinsko zaščito gasilcev pri izvajanju operativnih nalog gasilstva.
10. Gasilska reševalna oprema je vsako orodje, naprava ali sredstvo, ki je izdelano ali pridobljeno z namenom, da se uporablja za izvajanje operativnih nalog gasilstva.
11. Gasilska služba je poklicno ali prostovoljno opravljanje operativnih nalog gasilstva.
12. Gasilska enota je poklicna ali prostovoljna enota, ki opravlja operativne naloge gasilstva v določenih formacijskih sestavah gasilskih enot in izpolnjuje druge pogoje, določene s predpisi.
13. Poklicno jedro je skupina operativnih gasilcev, ki poklicno opravlja operativne naloge gasilstva v prostovoljni gasilski enoti, določeni z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.
14. Formacijske sestave gasilskih enot so s pravili gasilske službe določeni seznami funkcionalnih dolžnosti, s katerimi se določajo gasilske skupine, oddelke, vode in druge enote za opravljanje operativnih nalog gasilstva.
15. Gasilske organizacije so prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavodi, režijski obrati ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo.
16. Prostovoljno gasilsko društvo je humanitarna organizacija, v kateri fizične osebe prostovoljno delujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva, varstva pred požarom in drugimi nesrečami ter opravljajo druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in delovanje gasilstva. Člani prostovoljnega gasilskega društva so lahko tudi pravne osebe, če tako določa zakon.
17. Gasilska izkaznica je listina, v kateri so navedeni predpisani podatki, in je opremljena s fotografijo, s katero prostovoljni ali poklicni gasilec izkaže članstvo v gasilski enoti in gasilski organizaciji oziroma dokazuje svojo identiteto, ter jo izda Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje za poklicne gasilce, za prostovoljne gasilce pa Gasilska zveza Slovenije. Iz gasilske izkaznice je razvidno, kdo je operativni gasilec. Kot sestavni del gasilske izkaznice se lahko predpiše tudi ustrezna oznaka.
18. Čas za prihod gasilskih enot na kraj nesreče obsega čas od prejema klica za aktiviranje gasilske enote, čas prenosa klica, čas, potreben za izvoz in prihod gasilcev na kraj nesreče, pri čemer se upoštevajo vrsta gasilske enote ter naravne in druge razmere na poti do kraja nesreče ter na območju, na katerem se je nesreča zgodila.

8. člen
(naloge države)

(1) Država na področju gasilstva:
1. ustanovi in zagotovi delovanje gasilske šole za izobraževanje in usposabljanje kadrov v gasilstvu;
2. sofinancira naloge zaščite in reševanja, ki so širšega pomena, zlasti pri nesrečah v prometu, nesrečah z nevarnimi snovmi, reševanju na in iz vode ter reševanju v avtocestnih predorih;
3. zagotavlja del sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju gasilstva ter za razvijanje gasilske zaščitne in reševalne opreme;
4. zagotavlja pogoje za delovanje Gasilske zveze Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev;
5. zagotavlja skladen razvoj gasilstva v državi in zagotavlja pogoje za posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme;
6. zagotavlja delovanje sistema obveščanja in alarmiranja na območju države in posameznih geografsko ali kako drugače povezanih širših območjih državnega ozemlja.

(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določi gasilske enote za opravljanje nalog zaščite in reševanja, ki so širšega pomena. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s temi gasilskimi enotami neposredno sklene pogodbe o opravljanju nalog zaščite in reševanja, ki so širšega pomena. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje mora pred sklenitvijo pogodbe obvestiti o tem občinski organ, pristojen za organizacijo javne gasilske službe v občini, na območju katere gasilska enota deluje.

(3) Minister, pristojen za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše minimalno osebno in skupinsko zaščitno opremo gasilcev, merila za zavarovanje operativnih gasilcev za primer smrti in trajne ali prehodne izgube delovne zmožnosti, program ugotavljanja psihofizičnih sposobnosti in program za opravljanje preizkusa znanja operativnih gasilcev, roke za periodično ugotavljanje psihofizičnih sposobnosti ter preizkus znanja operativnih gasilcev. Minister v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev predpiše uniformo, čine in oznake gasilcev ter obliko in vsebino gasilske izkaznice. Minister predpiše tudi čase, v katerih morajo gasilske enote, ki so aktivirane v skladu z operativnim gasilskim načrtom lokalne skupnosti, priti na kraj nesreče ter merila za požarno pokrivanje posameznih vrst objektov.

(4) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom predpiše merila za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev.

(5) Minister po predhodnem mnenju Gasilske zveze Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev predpiše tudi pravila gasilske službe, s katerimi se uredijo zlasti:
1. naloge in odgovornosti gasilcev ter oblike sodelovanja gasilskih organizacij;
2. formacijske sestave gasilskih enot;
3. strokovno usposabljanje gasilcev.
26. člen
(zavarovanje prostovoljnih gasilcev)

(1) Prostovoljni gasilec, ki se med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem poškoduje ali zaradi opravljanja nalog med intervencijo zboli, je zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

(2) Prostovoljnemu gasilcu, ki ni zaposlen ali za katerega je to ugodneje, pripada nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi poškodbe pri delu iz prejšnjega odstavka v višini 100% povprečne mesečne plače na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe.

(3) Čas in kraj nastanka poškodbe ugotovi vodja intervencije, na kateri se je gasilec poškodoval, prijavi pa se pristojnemu organu.

(4) Če je prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem izgubil življenje, imajo njegovi družinski člani pravico do:
1. pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
2. enkratne denarne pomoči;
3. povračila stroškov prevoza in pogreba.

(5) Če se prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem poškoduje brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20%, ima pravico do enkratne denarne pomoči po predpisih o vojaških invalidih.

(6) Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne sme biti manjša od 12 povprečnih plač zaposlenih v državi v zadnjih šestih mesecih, ter višino povračil.

(7) Gasilska organizacija mora zavarovati operativne člane svoje gasilske enote za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale v nesreči pri gašenju in reševanju, na vajah ali med šolanjem.

[ful poznavalec]

zdaj pa pošljite vsebino svojemu poslancu naj tudi on prispeva svoj glas.......al pa jamrite naprej

[Janez Koncilija]

zdaj pa pošljite vsebino svojemu poslancu naj tudi on prispeva svoj glas.......al pa jamrite naprej

"Status operativnega prostovoljnega gasilca je odnos med delodajalcem in gasilcem, s katerim se stimulira zaposlovanje gasilcev tako, da se delodajalcu znižajo zavarovalne premije in imajo davčne olajšave."

Poznavalec, pa mi razloži s katerim zakonom se bodo nižale zavarovalne premije in s katerim predpisale davčno olajšavo.

Papir vse prenese, imamo recimo tudi uzakonjeni znameniti 25.člen, pa se mi zdi, da smo prav na tem forumu nekoč debatirali o izgubi delovnega mesta.

Se pa lepo bere.

LP

Janez

[Drago]

Poznavalec, pa mi razloži s katerim zakonom se bodo nižale zavarovalne premije in s katerim predpisale davčno olajšavo.

Ja, in s katerim zakonom bo država uradno priznala status (prostovoljnega) gasilca - operativca? S katerim zakonom ga bo zaščitila pred gasilsko "pleh bando" in gasilsko "mafijo" (od nivoja PGD do nivoja GZS)? ...itd. Trla baba lan....

lp DC

[darko]

Seznanjen sem bil da je naša komisija (GZS) pripravila vrsto predlogov okrog statusa in da intenzivno dela na temu. Verjetno je to tudi rezultat.
Razen če ni vse še v predalih. Tudi na HR že imajo gasilci bonitete v lokalnih skupnostih.

darko

[Primoz]

Seznanjen sem bil da je naša komisija (GZS) pripravila vrsto predlogov okrog statusa in da intenzivno dela na temu. Verjetno je to tudi rezultat.
Razen če ni vse še v predalih. Tudi na HR že imajo gasilci bonitete v lokalnih skupnostih.

darko

če je to rezultat dela naše komisije so (žal) na napačni poti. Ne morejo svojih predlogov vlagat 'via' opozicija. Morali bi it direkt v parlament (zakonodajalec) kot neodvisna, nepolitična humanitarna organizacija. Ne verjamem da je to rezultat dela te komisije.