Tovornjak z Akumulatorji: Elektrolit v oči '?!!

[Milan Dubravac]

No pa naredimo online analizo te intervencije predvsem s ciljem nauciti se nekaj novega na primeru.

Pojdimo po vrsti po PIRS postopku. Sodelujete lahko vsi s svojimi komentarji. Ne provocirajte ampak dajajte pripombe in predloge v smislu kaj bi se na dolocenem koraku lahko naredilo, kaj bi se pa moralo.

En korak bomo obdelovali 2 dni, potem pa preidemo na drugega.
Zavedajte se, da koraki potekajo lahko vzporedno in da je ta nas nacin zalo natancno razclenjevanje

1. Korak -- Prepoznati snov
Kako se v takem primeru prepozna tovor?
Kako so fantje to storili v tem primeru?
Ali bi ponovno storili kaj drugace?
Ali je se kaksna varianta?
Kaksne tezave se lahko pricakuje?

Ponavljam, tole je analiza z namenom, da se vsi skupaj vkljucno z mano kaj novega naucimo in ne da se med sabo kritiziramo.

No veselo na delo.

[miran korošak]

Odgovor na prometno v Šentjanžu:
Najprej je ReCO Slovenj Gradec obvestil Poklicne Gasilce iz Raven kateri imajo konsesijo za TEHNIČNO REŠEVANJE IN NEVARNE SNOVI o nesreči ki se je zgodila.Ker pa je bilo na ReCo javljeno narobe da se je prevrnila cisterna ki prevaža gorivo so poklicni gasilci raven zahtevali pomoč PGD Dravograd zaradi požarnega zavarovanja zaradi možnosti vžiga.Na samem mestu nezgode pa se je ugotovilo ,da se ni prevrnila cisterna ,ki prevaža gorivo.Poveljnik PGD Dravograda ni obvestil svoje enote o nesreči,tako kot pišete,ker sem bil ta dan dela prost in sem bil z družino po nakupih.Ko sem dobil sporočilo na pozivnik sem pustil družino v trghovini in sem odšel na intervencijo,kjer pa je bil tudi prisoten poveljnik PGD Šentjanž,brez posadke gasilcev in jih ni pustil na intervencijo z obrazložitvijo,da to ni njihovo delo in zapustil intervencijo,zato pa sem kot vodja intervencije zahteval za pomoč drugega društva.Oprema poklicnih kolegov za nevarne snovi je vrhunska in nova vendar zaradi tega ker so na izmeni samo trije poklicni gasilci oni tega dela ne morejo opravljati.Škodo na intervenciji pa bo pokrilo podjetje,katero dela akumolatorje.Tako mi je obljubil tehnični direktor.Mislim da širjenje neresnic kot jih piše FACA ni spodbudno in bi bilo najbolje da se poveže z tistimi ki so bili na intervenciji in bo dobil točne podatke .Zakaj pa se ne pozanimaš na ReCo SLOVENJ GRADEC kateri ima vse posneto in zabeleženo zako na traku kot računalniku.Lep pozdrav.

[Milan Dubravac]

No smo pri prvi tezavi na prvem koraku.
Prva informacija je bila, da se je prevrnila cisterna z gorivom, ne pa z akomulatorji.
Kako se oceni nevarnost razsutih akomulatorjev?
Na kaj se najprej pomisli?

[Marolt]

Sem se opogumil pa bom napisal kakšno je moje mišlenje oziroma bom odgovoril na Milanovo vprašanje!
Če bi sam osebno dobil podatek da je prevrjena cisterna bi najprej pomislil na izlivanje nevarne tekočine in na požarno zaščito- "možnost eksplozije" ter takoj za tem na prečrpavanje le tega?!
Za samo nevarnost pa jo nebi morali oceniti prej kod pa na kraju samem! Če mi je znano morajo vsa vozila ki prebvažjajo nevarne snovi (ADR)imeti v kabini podatke o nevarni snovi oziroma tako imenovani varnostni list?Če se ne motim! Na njem pa je vse o omenjeni snovi?? Samo postavlja pa se mi vprašanje če je bil to sploh prevoz pod (ADR) pogoji???
Po samem vozilu oziroma na njemu ni oznak bi rekel da ne???

[Milan Dubravac]

Pravilno razmisljanje,
ni nujno, da je prevoz vedno po ADR-u, ce ne presega minimalne dovoljene kolicine ene embalaze ni potreben prevoz po ADR.
Kljub temu pa mora biti navedeno kaj se prevaza.
Ne vem kako so v tem primeru prisli do podatka o vsebini tovora, me pa zanima.
Kaj je bilo z udelezenci v nesreci?

[Jaka]

Verjetno pri razsutih akomulatorjih ni tako velik problem s prepoznavo nevarne snovi, kot pri kakšni drugi embalaži. Če pa iz njih izteka elektrolit, pa imamo takoj sranje.
Če govorimo o prvem koraku - prepoznati - je potrebno povdariti tudi vidik varnosti in zdravja pri delu. Kako se nevarne snovi lotiti brez ustrezne opreme? Ali je primerno in racionalno, da bomo s prelaganjem akomulatorjev uničili po 150.000 SIT vredne zaščitne obleke? Nisem prepričan.
Verjetno je potrebno oceniti, ali je nevarnost takšna, da so ogrožena življenja udeležencev nesreče ali pa se je to mogoče zgodilo na vodozbirnem območju in obstaja nevarnost pronicanja elektrolita v zemljo. V tem primeru ni dileme in je rešitev poškodovanih ali hitra odprava posledic res stvar gasilcev in tudi nekaj uničenih oblek ni problem. Če pa mogoče temu ni tako pa lahko saniranje posledic počaka na ustrezno opremljeno ekipo (na primer iz tovarne akomulatorjev). Tako ostanejo brez naloge REŠITI gasilcem samo naloge PREPOZNATI in IZOLIRATI (zavarovati kraj nesreče). Sanirajo naj pa za to ustrezno opremljene službe. Ali pa se mogoče motim?

[Gregor K.]

Jaka ne pozabi na škodo, ki ji jo nevarna snov lahko povzroči v okolju, oziroma v naravi...

[Jaka]

Saj vem. V tem je vedno dilema. Ampak še vedno sem mnenja, da včasih gasilci počnemo stvari, za katere nismo opremljeni (problem varnosti in zdravja pri delu) in nas drugi s pridom uporabljajo kot poceni delovno silo. To ni problem v okolju, kjer se pomaga tistim, ki jih je prizadel požar (sosedska in pa druga pomoč).
V primeru, če je na kraj nezgode prišla enota, ki ima koncesijo za ukrepanje ob nesrečah z nevarno snovjo, je problem, da ima (ugibam) v najboljšem primeru tri primerne obleke. V kolikem času trije gasilci preložijo recimo osem ton akomulatorjev?
Kot vodja intervencije bi trikrat premislil, preden bi gasilcem brez ustrezne zaščite odredil prelaganje raztrešenih akomulatorjev. Verjetno bi se preje odločil za klic ustrezno opremljene ekipe, sam pa bi z jarkom usmerjal iztakanje kisline in sesanje v ustrezne posode (bral sem, da je enota imela ustrezen sesalec).
Teoretično tako ali tako sanacija ni ravno stvar gasilcev, zavedam pa se, da je običajno zelo težko v takih primerih ločiti postopek reševanja problema od sanacije stanja.

[Bošta71]

Jaka, ravno v tem je problem da je na tem območju menda precej podtalnice. Glede prihoda ustrezne enote bi težko kaj dejal, saj ne vem koga bi sploh lahko aktiviral. Verjetno bi bilo najbolje te odločitve prepustiti ReCo, saj oni najbolj vedo kdo ima ustrezno opremo. Seveda pride tu do problema zaradi količine tovora(kot si sam ugotovil), kajti osemnajst ton ročno preložiti tudi ni mačji kašelj. Bilo je potrebno veliko gasilcev in veliko naporov da so zadevo čimprej spravili v red in preprečili nadaljno izlivanje kisline. Koliko bi pomagali jarki je vprašanje saj bi bilo glede na površino in velikost te gmote težko "ujeti" vse izlive(moje mišljenje).

[Marolt]

No ja če sem čisto pošten nevem kako bi prečrpeval tekočino iz akumulatorjev? S sesalcem pa če se ne motim so prečrpavali gorivo (nafto)! Če pa se kaj spoznam na tekočine je v akumulatorju žveplovodikova (H2SO4) kislina katera pa je zelo jedka in dokaj hlapljiva?Služi pa nam kod elektrolit! Tako kakšne zajezitev kod ti praviš nebi prišla v poštev!Pa tudi vsi akumulatorji niso bili poškodovani! In tudi sicer je akumolator razdelejn na celice tako da je med posameznimi celicami pregrada!Največji problem so pomoje čepi kateri delno prepuščajo kislino zaradi samega polnjenja batari tako da se plin ki se pri tem izprošča lahko prosto sprošča v okolje! Sem pa mnenja da tudi 10 uničenih oblek ni nič v primerjavo z posledicami katere lahko občutimo v naravi!Sicer pa če se malo bolj poglobimo v kemijo bi omenjeno žveplovodikovo kislino nevtralizirali z raztopino amonjaka tako bi dobili naslednjo enačbo(H2SO4(aq) + 2 NH3(aq) (NH4)2SO4(aq))! Upam da sem se prav napisal nisem pa čisto 100% moja kemija je že daleč!Je pa res da nemoremo amojaka dobiti za vsakim vogalom??!!!!

LP Marolt

[Bošta71]

Med drugim je bil problem tudi plin(smrad) ki se je sproščal ob razlitju pod ponjavo, zato so fantje le to odstranili (še dobro da me je Marolt spomnil).

[Milan Dubravac]

Ja cisto splosno poznavanje am v zacetku pove, da gre za kislino. To vodja intervencije mislim, da lahko ugotovi. Naslednje je, da se izve za katero kislino gre, zaradi reakcije z ostalimi snovmi.
Jaka,
sem mnenja, da je to delo gasilcev, seveda z ustrezno zascitno opremo in pravim, optimalnim stevilom gasilcev v obmocju neposredne nevarnosti.

No mislim, da pocasi korak prepoznavanja zakljucujemo in se priblizujemo koraku izoliranja obmocja in izbire ustrezne zascitne opreme za delo.

Kaksna kislina je v akomulatorjih?
Ali ta podatek je v prevozni listini?

[MaV]

Jaz bi ostal še malo pri prvem, ker mislim, da je še veliko za povedat

Najprej, nikjer na sliki ne vidim vzpostavljenih con:

ERG 2000

• Isolate spill or leak area immediately for at least 50 to 100 meters (160 to 330 feet) in all
directions.-dokler ne pridejo ta-pravi posredovalci - osnovno vzpostavljanje varne cone

žveplova (VI) kislina (H2 SO4)

Koncentrirana žveplova (VI.) kislina je brezbarvna oljnata tekočina z gostoto 1, 836g/cub cm.
Tali se pri 10, 4°C, vrelišče pa doseže pri 338°C

V akumulatorju se nahaja
H2SO4 + H2O (z gostoto = 1,14 g/cub cm ), ki je v disociirani obliki

Torej ne gre za čisto ampak razredčeno kislino. Običajno so akumulatorji v transportu za prodajo skoraj napolnjeni, tako da je gostota kisline med 1 in 1,10 g/cub cm

Navodilo iz ERG 2000 glede zaščitnih oblek

PROTECTIVE CLOTHING
• Wear positive pressure self-contained breathing apparatus (SCBA).
• Wear chemical protective clothing which is specifically recommended by the manufacturer.
It may provide little or no thermal protection.
• Structural firefighters' protective clothing provides limited protection in fire situations ONLY;
it is not effective in spill situations

Mislim, da je zelo pomemben podatek, da "hlastno" vpija vodo. (sposobnost mešanja z vodo-popolna). Tako jo lahko zelo hitro redčimo, pare, ki se eventualno sproščajo, pa lahko prav tako "izpiramo" z razpršenim curkom vode. Nikakor pa vode ne smemo "nalivati" amak jo nanašamo v malih količinah (fino raspršeni curek) na površino razlite kisline. Potem so seveda ukrepi z zajezitvijo manj koncentrirane kisline. Tudi izpiranje akumulatorjev (in cerade) bi bilo pred prenašanjem ( in odkrivanjem) obvezno izvesti ter vodo tehnološko ujeti. S tem bi zmanjšali poškodbe oblek in ljudi!!!. To pa so že stvari za korak 2.

LP

[Oskar]

"Verjetno bi bilo najbolje te odločitve prepustiti ReCo, saj oni najbolj vedo kdo ima ustrezno opremo. "

To je napisal Boštjan (saj upam da je Boštjan, ko pa imate takšna čudna uporabniška imena ) in sedaj ne vem , kaj naj bi odločali operativci na RECO ??? Na večjih intervencijah obveščajo razne poveljnike , sektorske , občinske , šefe štabov CZ in ne vem še koga, pa naj tile odločajo koga in kaj naj se aktivira, saj so podpisovali plane aktiviranja Se mar motim ?
Regijski centri imajo svoje pristojnosti in so še vedno servis reševalnim službam oziroma enotam.
Oprostite za vskok v vrstni red razčlenjevanje te zanimive intervencije. Veseli me , da smo se tako lotili stvari in se držimo bistva tega Foruma.

[Jaka]

MaV se je po mojem mnenju stvari lotil na pravem koncu. Če smo ugotovili, da je v akomulatorjih razredčena žveplova kislina, smo tudi ugotovili potrebne pogoje za naslednji korak. IZOLIRATI. To se pravi označiti cono direktne nevarnosti (od 50 do 100 m) in pa servisno cono. Ampak še vedno so problem ustrezne obleke, v katerih bi gasilci lahko delo opravili.
Milan, nisem imel v mislih to, da takšna nesreča sploh ni stvar gasilcev. Bolj sem mislil na probleme, ki lahko nastanejo, če se dela v coni direktne nevarnosti lotimo brez ustreznih zaščitnih in varovalnih sredstev.
Saj mogoče prehitevam po levi. Zelo super je, da smo se takega primera lotili analitično, brez filozofiranja in nakladanja.