Letalska nesreča v Lajšah

[icko1]

Nekako za manjše nesreče ni narejen načrt. Za nesrečo večjega obsega pa je narejen državni načrt:

Državni načrt zaščite in reševanja ob letalski nesreči:

Temeljne predpostavke načrta so:

1. Načrt zaščite in reševanja ob letalski nesreči je izdelan za letalsko nesrečo večjega obsega, pri kateri je uničeno letalo z vzletno maso nad 5700 kg ali je v njej umrlo ali se teže poškodovalo 12 ali več oseb ali če grozi okolju večja nevarnost.

2. Izdelan je za letalsko nesrečo večjega obsega, ki/če:

- se zgodi na javnem letališču (Brnik, Maribor, Portorož),

- se zgodi nesreča na težko dostopnem terenu,

- pade letalo na urbano pokrajino,

- pade letalo v morje.

3. Načrt zaščite in reševanja ob letalski nesreči ne vključuje iskanja letala, ko kraj nesreče ni znan. Iskanje letala organizira in vodi Ministrstvo za promet in zveze (MPZ), točneje Uprava RS za zračno plovbo (URSZP), v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

4. Zaščita, reševanje in pomoč ob nesrečah, nastalih kot posledica letalske nesreče (sekundarni vpliv letalske nesreče), se ne urejajo s tem načrtom, pač pa poteka izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči v teh primerih v skladu z drugimi načrti zaščite in reševanja.

Obveščanje o letalski nesreči:

Kontrolo letenja in vodenja letal na območju Republike Slovenije izvaja Uprava RS za zračno plovbo pri Ministrstvu za promet in zveze. V primeru letala v sili oz. letalske nesreče kontrola letenja pri Upravi RS za zračno plovbo obvesti o razmerah Regijski center za obveščanje oz. Center za obveščanje Republike Slovenije (CORS).

Ob letalski nesreči širšega obsega CO RS obvesti:

- Upravo RS za zračno plovbo, ta pa Ministrstvo za promet in zveze,

- regijski center za obveščanje,

- poveljnika Civilne zaščite RS,

- dežurnega delavca Uprave RS za zaščito in reševanje,

- direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje,

- načelnika Genera lštaba Slovenske vojske,

- ministra Ministrstva za obrambo RS,

- Operativno komunikacijski center - Generalno policijsko upravo.

Obveščanje javnosti:

Obveščanje domače javnosti obsega:

- obveščanje širše (domače) javnosti,

- obveščanje prebivalcev na naseljenem območju, na katero se je zrušilo letalo.

Za obveščanje širše (domače) javnosti o letalski nesreči in o izvajanju nalog zaščite in reševanja iz državne pristojnosti je odgovoren Urad vlade za informiranje, ki obvešča širšo (domačo) javnost na podlagi podatkov, ki mu jih pošljejo štab Civilne zaščite RS, Ministrstvo za promet in zveze in druga ministrstva ter državni organi, skladno s svojimi pristojnostmi:

Ob letalski nesreči so za takojšnje posredovanje nujnih sporočil državnih organov pristoj ni:

- Slovenska tiskovna agencija,

- Radio Slovenija - I. in II. program,

- Televizija Slovenija - I. in II. program.

Če je letalo padlo na naselje in so posledice padca letala hude, je priporočljivo, da občine organizirajo informativne centre, katere sestavljajo predstavniki Civilne zaščite, Rdečega križa, Ministrstva za notranje zadeve, psihologi, predstavniki socialnih služb, duhovniki, informatik in strokovnjak za zveze. Zagotoviti je treba več telefonskih zvez, na katerih se dobijo informacije in pom o č 24 ur na dan.

Obveščanje tujine:

Uprava RS za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo o nesreči obvesti sosednje in druge države s katerimi ima sklenjene dvostranske in večstranske sporazume.

Če Republika Slovenija zaradi posledic letalske nesreče potrebuje mednarodno pomoč v silah in opremi, obvesti: Urad OZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (UN-OCHA), Evroatlantski center za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (NATO-EADRCC), Evropsko komisijo-XI. Direktorat, E nota za civilno zaščito, Humanitarna organizacija Evropske skupnosti (ECHO).

Ministrstvo za zunanje zadeve o letalski nesreči obvesti diplomatska predstavništva drugih držav v Sloveniji, diplomatska predstavništva Slovenije v tujini ter mednarodne organiza cije: UN-OCHA, ECHO, NATO.

Ministrstvo za promet in zveze skladno s članstvom Republike Slovenije v posameznih mednarodnih letalskih organizacijah le-te obvesti o letalski nesreči.

Rdeči križ Slovenije o letalski nesreči v Sloveniji obvesti Mednarodni komite Rdečega križa (ICRC) in Mednarodno federacijo Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC).

Vodenje zaščitnih in reševalnih akcij:

Po obvestilu in prvih poročilih o letalski nesreči poveljnik Civilne zaščite RS, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, presodi glede na posledice letalske nesreče in sekundarne posledice nesreče (če se je letalo zrušilo na naseljeno območje) možen razvoj razmer ter potrebo po uporabi ustreznih organov in strokovnih služb za zaščito, reševanje in pomoč in državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Na podlagi te presoje odredi aktiviranje.

Glede na posledice najprej aktivira organe, ki so pristojni za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči oz. podpirajo to vodenje: štab Civilne zaščite RS, poveljnika Civilne zaščite regije in direktorja Uprave za obrambo regije, v kateri se je zgodila nesreča.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč sestavljajo prostovoljne in poklicne reševalne službe, Civilna zaščita ter določene gospodarske družbe in druge organizacije, ki jih poveljnik Civilne zaščite RS glede na njihovo dejavnost in potrebo aktivira za zaščito in reševanje ob letalski nesreči.

Izvajanje zaščite in reševanja

1. Gašenje in reševanje ob letalski nesreči izvajajo gasilske enote:

2.Tehnično reševanje :

Ob letalski nesreči na težko dostopnem predelu ali ob padcu letala na naselje se za izvidovanje ponesrečenih aktivirajo po potrebi naslednje sile za zaščito, reševanje in pomoč: gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba, tehničnoreševalne enote (enote za izvidovanje in reševanje),enote reševalcev z reševalnimi psi, gasilci, enota za hitre reševalne intervencije.

Ob letalski nesreči na težko dostopnem terenu se za prevoz potrebne opreme za tehnično reševanje uporabijo helikopterji Slovenske vojske in Policije

3. Nujno medicinsko pomoč izvajajo ekipe nujne medicinske pomoči:

najnujnejšo zdravstveno oskrbo in pripravo preživelih za prevoz v zdravstvene ustanove,
registracijo udeležencev v nesreči (dopolnitev zdravstvenega kartona),
komunikacije (povezava z Informacijskim centrom postopkov v sili)
4. Psihološko pomoč izvajajo strokovnjaki;

5. Identifikacijo mrtvih izvajajo ekipe za identifikacijo mrtvih;

6. Duhovno pomoč izvajajo predstavniki verskih skupnosti;

7. Pomoč prevajalskih služb:


Ob letalski nesreči v Republiki Sloveniji CORS na zahtevo naročnika pokliče:

Skupno službo za prevajanje in lektoriranje (pri Vladi RS),
Prevajalce in sodne tolmače,
Društvo prevajalcev Slovenije.
8. Zagotavljanje varnosti na območju nesreče obsega:

zavarovanje kraja nesreče,
zavarovanje"varnega območja" in mesta zdravstvene oskrbe,
izdelavanačrta prometne ureditve in urejanje prometa, zagotavljanje javne in premoženjske varnosti.
Kraj nesreče je treba čim prej učinkovito zavarovati, da vanj nimajo dostopa nepooblaščene osebe. O dostopu na zavarovani kraj nesreče odloča predsednik komisije za preiskovanje vzrokov letalske nesreče v sodelovanju s pristojnimi delavci Policije in pravosodnih organov.

9. Radiološka, kemična in biološka zaščita:

Naloge ekip, ki izvajajo RKB-zaščitne ukrepe po nesreči letala, ki je prevažalo nevarne snovi, so:

odkritje in določitev obsega kontaminacije,
identifikacija nevarne snovi,
vzpostavitev kontrolne točke na letališču ali kraju nesreče in nadzor kontaminiranosti ter dekontaminacija udeležencev reševalnih akcij,
nadzor kontaminacije in dekontaminacija poškodovanih potnikov (v bolnišnici),
odstranitev kontaminiranega materiala in njegov prevoz na za to določeno mesto,
svetovanje drugim udeležencem v akcijah, svetovanje pri pripravah informacij za javnost.
Ob letalski nesreči, ko so zaradi nevarne snovi ogrožene podtalnica, kmetijske, gozdne in vodne površine, je treba o tem dogodku obvestiti tudi Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za okolje in prostor ter Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

spletna stran Urszr

[icko1]

evo ene fotke iz arhiva PGD Velenje

[VinkoG]

Ičko najlepša hvala ker si se potrudil in pripel stran od urszr sem izvedel kar nekaj novosti.Hvala pa tudi vsem Velenjskim gasilcem za pomoč na intervenciji.Če še ima kdo kakšne izkušnje ob takšni intervenciji naj jih le napiše.Lep pozdrav VinkoG

[Ndrej]

Drugače pa "ultralight"- kot se mu reče v slengu praviloma ne jadra, obstajajo pa jadralna letala, ki pa imajo možnost letenja na lastni pogon nato pa jadrajo k pristanku.

Uroš, tukaj si se malo zmotil. Vsako letalo jadra in ultralight letala jadrajo ravno tako, kakor 'večji bratje'. Zaradi njegove lahkosti mogoče še bolje. Tudi vsak pilot zna pristati z ugasnjenim motorjem in ni to nič kaj nenavadnega.

Tudi tisto o samogradnjah je bolj tako-tako. Tudi ko sam delaš letalo, ni tukaj nobene površnosti in se taka gradnja lahko primerja z industrijsko. Hočem povedati, da letala, ki so narejena v samogradnji niso nič manj varna, kakor kupljena.



LP, Andrej

[BorisGoličnik]

Nekaj slik! Lp! B.

[Bobby]

Še ena slikca posneta iz zraka....na sliki je lepo vidno mesto kjer je strmoglavilo letalo....

[BorisGoličnik]

Še ena slikca posneta iz zraka....na sliki je lepo vidno mesto kjer je strmoglavilo letalo....

No, včeraj sem pa skoraj čisto nad tem mestu prvič letel z jadrilico in to akro varianto in moram povedati, da je bil občutek na začetku kar mal čuden. Pred nekaj časom sem gasil strmoglavljeno letalo, zdaj pa sem sam letel točno tam in še akrobatsko varianto.
Kakorkoli že, probal sem, adrenalina je blo polno kapo in vsekakor eno najlepših doživetij v mojem življenju.
Noro, ni kaj...Lp! B