Helikopterji ,airtractor,canadair,AirCraine-ali potrebujemo?
Moderator: Janez Tratnik
Pravila foruma
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
Objave gostov bodo dodane po odobritvi moderatorja.
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
Objave gostov bodo dodane po odobritvi moderatorja.
- gobi
- Prispevkov: 2215
- Pridružen: 14. November 2004, 19:04
- Kraj: Wajdušna-Ajdovščina-sin burje
- Kontakt:
Kanadski vodni bombnik
Gašenje požarov in vojskovanje sta dve popolnoma nasprotni si dejavnosti, saj ena rešuje in druga uničuje, a imata po drugi strani tudi precej skupnega. Tako kot v vojni so tudi v boju s smrtonosnimi požari pomembne predvsem hitrost, odzivnost in udarna moč letalske pesti, ki na bojišče oziroma požarišče vedno prispe prva. Canadair oziroma Bombardier si je z modeloma CL-215 in modernejšim CL-415 v skoraj štirih desetletjih med svetovnimi gasilskimi silami izboril zavidanja vreden sloves odrešitelja z neba. Kanadski pločevinasti angeli imajo letos spet precej naporno sezono, zato si brez dvoma zaslužijo nekaj vrstic opisa tudi v naši prilogi.
Goreči borovci, tleča podrast, gost črn dim, izmučeni obrazi pogumnih gasilcev in kvadratni kilometri ožgane pokrajine, ki spominja na vietnamski pragozd po »kuri« z napalmom, so bolj ali manj pretresljive podobe bojevanja s požari, ki smo jim bili v zadnjih nekaj poletnih pripekah priča tudi v Sloveniji. Verjetno ga ni bralca, ki ne bi tej sliki kataklizme, vsaj kot simbol upanja ali zgolj kot del splošne folklore, dodal še živorumenih gasilskih bombnikov, ki jih lahko prav zdaj v živo spremljajo mnogi počitnikarji na hrvaškem primorju in otokih.
Glavni igralci v tem gasilskem letečem cirkusu so vodni tankerji z oznako CL-415 superscooper kanadskega aeronavtičnega proizvajalca Canadair oziroma natančneje Bombardier. Zgodba o teh specializiranih letalih se je začela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so pri Canadairu na zahteve gozdarskih uprav za izboljšanje standardov protipožarne zaščite začeli projektirati amfibijsko večnamensko letalo, ki bi lahko poleg gašenja požarov opravljalo še druge civilne oziroma mirnodobne akcije (transport, izvidništvo, patruliranje in reševanje itd.). Letalo z oznako CL-215 so prvemu francoskemu naročniku dostavili leta 1969, do konca 1989 pa so jih izdelali kar 125 in to letalo je postalo ključni gasilec v devetih državah. Naslednik z oznako CL-415 je na pogled precej podoben (razlikuje se predvsem po zavihkih na koncu kril, kar mu zagotavlja boljše aerodinamične lastnosti), vendar ima poleg dveh zmogljivejših Pratt & Whitneyjevih PW123AF turbopropelerskih motorjev (največja moč 1775 kW) in izboljšane elektronike (sistem EFIS – Electronic Flight Instrument System) tudi večjo kapaciteto vodnih rezervoarjev. Doseg tako opremljenega bombardierja znaša 2427 kilometrov, medtem ko največjo hitrost doseže pri 203 vozlih (375 km/h).
Seveda je prav zaradi velikega vodnega tanka letalo CL-415, ki je prvič poletelo v začetku decembra 1993, v operativno uporabo pa so ga vpeljali leto pozneje, tako zelo čislano, da sestavlja udarni del gasilskih enot za hitro posredovanje (največja uporabnika v Evropi sta Španija in Grčija, ki jih imata vsaka po dvaindvajset). Kovinski angel lahko v svoje drobovje zajame 6137 litrov (CL-215 ima 5346 litrov volumna) vode ali njene mešanice s peno za gašenje. Neverjetno kratek odzivni čas mu omogoča zmožnost polnjenja štiridelnega rezervoarja med letom oziroma drsenjem po gladini kakršnegakoli vodnega zajetja, ki je globoko najmanj dva metra in široko vsaj devetdeset metrov. Šest ton vode vstopa skozi sesalne odprtine, za kar CL-415 pri hitrosti sedemdeset vozlov (130 km/h) potrebuje zgolj 410 metrov oziroma dvanajst sekund! Če je recimo požarišče od vodnega zajetja oddaljeno enajst kilometrov, lahko gasilski bombardier v eni uri odvrže celo 54.140 litrov vode, kar je odličen rezultat in v veliko pomoč možem na tleh. Amfibijsko letalo, ki lahko pristaja in vzleta tako na vodi kot na kopnem, je večinoma izdelano iz vzdržljivih nerjavnih materialov. Precej preprosta in robustna zasnova pa omogoča lažje vzdrževanje.
Na delovnem območju bombardier kroži s povprečno hitrostjo 150 vozlov (278 km/h), tik pred izpraznjenjem rezervoarjev pa pilot upočasni na 105 vozlov (195 km/h). Za vzlet potrebuje zgolj 844 metrov vodne površine oziroma 814 metrov vzletne steze, medtem ko mu za pristanek zadostuje že dobrega pol kilometra steze ali vode. Praktična lastnost gasilskega bombnika je tudi ta, da lahko med zajemanjem vode križari po vodni gladini in se tako izogiba morebitnim oviram.
Mnogi se boste prejšnjega canadaira spomnili še v barvah letalstva nekdanje Jugoslavije, medtem ko sta nam najbližji državi, ki uporabljata CL-415, Hrvaška in Italija. Štirje širokotrupni bombardierji so namreč poleg manjših air tractorjev AT-802 del 855. protipožarne eskadrilje iz zadrskega Zemunika, ki spada pod okrilje hrvaškega vojnega letalstva (HRZ – Hrvatsko ratno zrakoplovstvo). Takšno specializirano letalo ima seveda temu primerno ceno, saj so sosedje pred leti zanj odšteli nekaj več kot petindvajset milijonov dolarjev.
Vir:Delo
Gašenje požarov in vojskovanje sta dve popolnoma nasprotni si dejavnosti, saj ena rešuje in druga uničuje, a imata po drugi strani tudi precej skupnega. Tako kot v vojni so tudi v boju s smrtonosnimi požari pomembne predvsem hitrost, odzivnost in udarna moč letalske pesti, ki na bojišče oziroma požarišče vedno prispe prva. Canadair oziroma Bombardier si je z modeloma CL-215 in modernejšim CL-415 v skoraj štirih desetletjih med svetovnimi gasilskimi silami izboril zavidanja vreden sloves odrešitelja z neba. Kanadski pločevinasti angeli imajo letos spet precej naporno sezono, zato si brez dvoma zaslužijo nekaj vrstic opisa tudi v naši prilogi.
Goreči borovci, tleča podrast, gost črn dim, izmučeni obrazi pogumnih gasilcev in kvadratni kilometri ožgane pokrajine, ki spominja na vietnamski pragozd po »kuri« z napalmom, so bolj ali manj pretresljive podobe bojevanja s požari, ki smo jim bili v zadnjih nekaj poletnih pripekah priča tudi v Sloveniji. Verjetno ga ni bralca, ki ne bi tej sliki kataklizme, vsaj kot simbol upanja ali zgolj kot del splošne folklore, dodal še živorumenih gasilskih bombnikov, ki jih lahko prav zdaj v živo spremljajo mnogi počitnikarji na hrvaškem primorju in otokih.
Glavni igralci v tem gasilskem letečem cirkusu so vodni tankerji z oznako CL-415 superscooper kanadskega aeronavtičnega proizvajalca Canadair oziroma natančneje Bombardier. Zgodba o teh specializiranih letalih se je začela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so pri Canadairu na zahteve gozdarskih uprav za izboljšanje standardov protipožarne zaščite začeli projektirati amfibijsko večnamensko letalo, ki bi lahko poleg gašenja požarov opravljalo še druge civilne oziroma mirnodobne akcije (transport, izvidništvo, patruliranje in reševanje itd.). Letalo z oznako CL-215 so prvemu francoskemu naročniku dostavili leta 1969, do konca 1989 pa so jih izdelali kar 125 in to letalo je postalo ključni gasilec v devetih državah. Naslednik z oznako CL-415 je na pogled precej podoben (razlikuje se predvsem po zavihkih na koncu kril, kar mu zagotavlja boljše aerodinamične lastnosti), vendar ima poleg dveh zmogljivejših Pratt & Whitneyjevih PW123AF turbopropelerskih motorjev (največja moč 1775 kW) in izboljšane elektronike (sistem EFIS – Electronic Flight Instrument System) tudi večjo kapaciteto vodnih rezervoarjev. Doseg tako opremljenega bombardierja znaša 2427 kilometrov, medtem ko največjo hitrost doseže pri 203 vozlih (375 km/h).
Seveda je prav zaradi velikega vodnega tanka letalo CL-415, ki je prvič poletelo v začetku decembra 1993, v operativno uporabo pa so ga vpeljali leto pozneje, tako zelo čislano, da sestavlja udarni del gasilskih enot za hitro posredovanje (največja uporabnika v Evropi sta Španija in Grčija, ki jih imata vsaka po dvaindvajset). Kovinski angel lahko v svoje drobovje zajame 6137 litrov (CL-215 ima 5346 litrov volumna) vode ali njene mešanice s peno za gašenje. Neverjetno kratek odzivni čas mu omogoča zmožnost polnjenja štiridelnega rezervoarja med letom oziroma drsenjem po gladini kakršnegakoli vodnega zajetja, ki je globoko najmanj dva metra in široko vsaj devetdeset metrov. Šest ton vode vstopa skozi sesalne odprtine, za kar CL-415 pri hitrosti sedemdeset vozlov (130 km/h) potrebuje zgolj 410 metrov oziroma dvanajst sekund! Če je recimo požarišče od vodnega zajetja oddaljeno enajst kilometrov, lahko gasilski bombardier v eni uri odvrže celo 54.140 litrov vode, kar je odličen rezultat in v veliko pomoč možem na tleh. Amfibijsko letalo, ki lahko pristaja in vzleta tako na vodi kot na kopnem, je večinoma izdelano iz vzdržljivih nerjavnih materialov. Precej preprosta in robustna zasnova pa omogoča lažje vzdrževanje.
Na delovnem območju bombardier kroži s povprečno hitrostjo 150 vozlov (278 km/h), tik pred izpraznjenjem rezervoarjev pa pilot upočasni na 105 vozlov (195 km/h). Za vzlet potrebuje zgolj 844 metrov vodne površine oziroma 814 metrov vzletne steze, medtem ko mu za pristanek zadostuje že dobrega pol kilometra steze ali vode. Praktična lastnost gasilskega bombnika je tudi ta, da lahko med zajemanjem vode križari po vodni gladini in se tako izogiba morebitnim oviram.
Mnogi se boste prejšnjega canadaira spomnili še v barvah letalstva nekdanje Jugoslavije, medtem ko sta nam najbližji državi, ki uporabljata CL-415, Hrvaška in Italija. Štirje širokotrupni bombardierji so namreč poleg manjših air tractorjev AT-802 del 855. protipožarne eskadrilje iz zadrskega Zemunika, ki spada pod okrilje hrvaškega vojnega letalstva (HRZ – Hrvatsko ratno zrakoplovstvo). Takšno specializirano letalo ima seveda temu primerno ceno, saj so sosedje pred leti zanj odšteli nekaj več kot petindvajset milijonov dolarjev.
Vir:Delo
No Hrvatom so še kako potrebni. Seveda pa bi tudi v Sloveniji rabili nekaj podobnega ( še najbolj bi bil primeren poseben helikopter, kateri je že bil enkrat v tej temi na forumu - S-64 ), vsaj 1 ali 2 komada. Očitno še ni zgorelo dovolj naravnega bogastva v Sloveniji.
Bolj rabimo vojaška oklepna vozila, nove belgijske puške, ki jih nihče drug noče, pa še kaj bi se našlo. Kaj hočemo, tak je (naš) svet.
Bolj rabimo vojaška oklepna vozila, nove belgijske puške, ki jih nihče drug noče, pa še kaj bi se našlo. Kaj hočemo, tak je (naš) svet.
Dobro Ico, tukaj bi bil jaz bolj previden, kaj kdo rabi in kaj kdo ne rabi.Ico napisal/-a:No Hrvatom so še kako potrebni. Seveda pa bi tudi v Sloveniji rabili nekaj podobnega ( še najbolj bi bil primeren poseben helikopter, kateri je že bil enkrat v tej temi na forumu - S-64 ), vsaj 1 ali 2 komada. Očitno še ni zgorelo dovolj naravnega bogastva v Sloveniji.
Bolj rabimo vojaška oklepna vozila, nove belgijske puške, ki jih nihče drug noče, pa še kaj bi se našlo. Kaj hočemo, tak je (naš) svet.
Ne moreš tako ozko gledat, samo kaj bi ti rad. Jaz bi tudi raje nosil, kaj drugega kot Belgisko FN, pa kaj čem, to so nam zbrali, bolš ko Kalaš bo že.
hec napisal/-a:yereb napisal/-a:HEHEhec napisal/-a: kera izjava. Bomo čez ene 10 let govorl k bojo belgike že krepko uničene natančnost slaba stroški popravil pa veliki.
Lp M.Jereb
P.S. se opravičujem za offJa kolega ti oprostim za off, ker sploh ne veš kaj govoriš.
Tema pa je...
Gasilc 18
Tistemu, ki mu hitimo na pomoč se zdi vsaka sirena pretiha !!!
Tistemu, ki mu hitimo na pomoč se zdi vsaka sirena pretiha !!!
Ne me narobe razumeti. Jaz vam privoščim vso opremo, ki je boljša od sedanje. Le način izbire me malo moti.hec napisal/-a:Dobro Ico, tukaj bi bil jaz bolj previden, kaj kdo rabi in kaj kdo ne rabi.
Ne moreš tako ozko gledat, samo kaj bi ti rad. Jaz bi tudi raje nosil, kaj drugega kot Belgisko FN, pa kaj čem, to so nam zbrali, bolš ko Kalaš bo že.
Dejstvo pa je, da je MORS tudi naš šef in kot tak bi lahko izdvojil tudi kakšne milijone evrov za potrebe gasilskih zračnih prevoznih sredstev za gašenje iz zraka.
- Mitja Gregorič
- Naj forumovec 2003

- Prispevkov: 4959
- Pridružen: 23. September 2002, 10:37
- Kraj: Volčja Draga
- Kontakt:
darko napisal/-a:Pohvalno da sosedje kupujejo letala, saj jih bomo dobili v potrebi lahko tudi mi. Od enih sosedov so bili že v slo. Ni pa prav da država s programom kras ne kupi niti enega unimoga, kaj šele letalo. In da iz požarne takse kupujejo opremo, ki niti približno ni namenjena gašenju.
darko
Darko je lepo napisal.
Pri nas pa še kar naprej čakamo na sosede da nam posodijo svoje---- če ti seveda ne bodo imeli "problemov doma" ....in da so prosti
To da v SLO ne moremo "sklepati skupaj" niti za eno gasilsko plovilo.....
Žalostno..res...
p.s.
razloge pa sem že v začetku teme podal
Kako bo država s programom KRAS kupila helikopter. Program KRAS se je vsaj do sedaj razdelil na primorske občine. Kar je KGZ (kraška zasilska zveza) iztržila iz tega je iveco cisterna s 14700 litri vode, ki ji je po enem letu počil rezervoar za vodo (varčevaje na pločevini) zadevo rešil fluid ajdovčšina. Pa še cela ni bila iz programa KRAS tudi občina Sežana je dala nekaj zdraven.
V programu KRAS je vsega skupaj če se ne motim 70 mio sit, ma verjetno veliko manj tam okrog 50 mio sit.
V garaži ZGRS Sežana pa vidiš 2 ali 3 TAM 110, bremach, dva roverja, platformo, 2X tam 190 tehnčno in kombinirka, Iveco cisterno, Mercedes 6x6, tam 260 cisterna, fap VPP, in mercedes za prometne. Starost vozil pa je iveco najmlajši potem pa mercedez za prometne ki ima okrog 8 let, da ne govorimo o ostalem. Od vseh 4 občin na krasu je občina Sežana namenila najmanj sredstev za gaslce. Bo pa v prihodnjih letih nekoliko boljše saj se ZGRS financira iz države in ni več skrb občine. NO PA GLE LE NA BOLJE
V programu KRAS je vsega skupaj če se ne motim 70 mio sit, ma verjetno veliko manj tam okrog 50 mio sit.
V garaži ZGRS Sežana pa vidiš 2 ali 3 TAM 110, bremach, dva roverja, platformo, 2X tam 190 tehnčno in kombinirka, Iveco cisterno, Mercedes 6x6, tam 260 cisterna, fap VPP, in mercedes za prometne. Starost vozil pa je iveco najmlajši potem pa mercedez za prometne ki ima okrog 8 let, da ne govorimo o ostalem. Od vseh 4 občin na krasu je občina Sežana namenila najmanj sredstev za gaslce. Bo pa v prihodnjih letih nekoliko boljše saj se ZGRS financira iz države in ni več skrb občine. NO PA GLE LE NA BOLJE

