VT črpalka v GVV-1
Moderator: Janez Tratnik
Pravila foruma
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
Objave gostov bodo dodane po odobritvi moderatorja.
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
Objave gostov bodo dodane po odobritvi moderatorja.
-
jfurlic
Odg: VT črpalka v GVV-1
Res da je malo pozno.. Nam je za vozilo GVV-1 delalo
podjetje svti zolar. Vozilo ima 1000l, in 2VT navijaka-ki sta krivca za spor med članstvom v pgd- premer imata le 13mm. In, kaj menite ali se splača v vozilo namestiti, zamenjati VT navijak 13mm na vsaj 25mm? lp
podjetje svti zolar. Vozilo ima 1000l, in 2VT navijaka-ki sta krivca za spor med članstvom v pgd- premer imata le 13mm. In, kaj menite ali se splača v vozilo namestiti, zamenjati VT navijak 13mm na vsaj 25mm? lp
Odg: VT črpalka v GVV-1
zamenjajte enega za preizkus in če bo boljše zamenjajte oba ali pa imejte enega 13 in enega 25mm.jfurlic napisal/-a:Res da je malo pozno.. Nam je za vozilo GVV-1 delalo
podjetje svti zolar. Vozilo ima 1000l, in 2VT navijaka-ki sta krivca za spor med članstvom v pgd- premer imata le 13mm. In, kaj menite ali se splača v vozilo namestiti, zamenjati VT navijak 13mm na vsaj 25mm? lp
di-du-di-du
Odg: VT črpalka v GVV-1
Preden kaj delate predlagm, da najprej preverite karakteristike črpalke. Od tega koliko lit/min da in pri kolikem tlaku, je odvisnih kar nekaj stvari. Verjetno, če mislite na cev fi 24, potem verejtno želite na koncu dati tudi kakšen VT ročnik večjega pretoka, koliko pa ne vem. Vem le, da so samostojne VT črpalke s pretokom 150 lit/min in še kaj več, ki niso v povezavi z NT črpalko bolj redke, sploh če niso gnane direkt z odgona vozila. Se zna zgodit, da tudi če zamenjate cev ne bo nič boljšega. Zavedati se je potrebno tega, kaj je namen samostojne VT in kaj je sposobna dati kombinirana črpalka NT+VT, ki jo imajo nekateri vgrajenega na tak tip vozila. Pri nas uporabljamo cevi fi 16 mm in premer šobe na VT ročniku 3,5 mm in zadeva deluje.
Odg: VT črpalka v GVV-1
Pozdravljen
vse je seveda odvisno od črpalke ki jo imate vgrajeno v vozilo. Pri cevi fi25 imamo lahko nameščene že ročnike z pretokom do 300l/m kar pa naprimer membranske črpalke običajno ne zmorejo.
Lp
vse je seveda odvisno od črpalke ki jo imate vgrajeno v vozilo. Pri cevi fi25 imamo lahko nameščene že ročnike z pretokom do 300l/m kar pa naprimer membranske črpalke običajno ne zmorejo.
Lp
Re: VT črpalka v GVV-1
Opravil sem nekaj izračunov na "http://www.efunda.com/formulae/fluids/c ... n.cfm#calc" pri predpostavki, da je hitrost vode v cevi 5m/s.
V primeru uporabe cevi fi 13 (pol cole) dolžine 50m lahko računate s pretokom okrog 40l/min, pri tem pa bo na cevi 10bar izgube tlaka.
V primeru uporabe cevi fi 25(ena cola) dolžine 50m lahko računate s pretokom okrog 150l/min, pri tem pa bo na cevi 4bar izgube tlaka.
Torej za povprečno črpalko, ki je običajno vgrajena v vozilo GVV-1 sta dva navijaka fi13 ravno prav, pri pogoju, da sta šobi na ročnikih izbrani pravilno.
Debelejša cev je bistveno težja, tudi dolžina bo morala biti bistveno krajša, ker zavzame mnogo več prostora; manjši padec tlaka vsekakor ne bo odtehtal prej omenjenih pomanjkljivosti!
V primeru uporabe cevi fi 13 (pol cole) dolžine 50m lahko računate s pretokom okrog 40l/min, pri tem pa bo na cevi 10bar izgube tlaka.
V primeru uporabe cevi fi 25(ena cola) dolžine 50m lahko računate s pretokom okrog 150l/min, pri tem pa bo na cevi 4bar izgube tlaka.
Torej za povprečno črpalko, ki je običajno vgrajena v vozilo GVV-1 sta dva navijaka fi13 ravno prav, pri pogoju, da sta šobi na ročnikih izbrani pravilno.
Debelejša cev je bistveno težja, tudi dolžina bo morala biti bistveno krajša, ker zavzame mnogo več prostora; manjši padec tlaka vsekakor ne bo odtehtal prej omenjenih pomanjkljivosti!
Odg: VT črpalka v GVV-1
Pred dobrim letom smo nabavili nov GVV1
Ker nismo vsvojem vozilu želeli "WAP" smo namestili en navijak fi 19 in turbo ročnik 150l .
Tu se začnejo težave. Zaradi prostora je dolžina 60m.(imamo podaljšek 20m).
Večina GVV1 ima batne črpalke do 240l , vendar se pri večjih pretokih pojavlja "hidravlični udar",ki je tu največji problem.
Imamo pupo naziva 165l , realno 145l ,dejansko pa na ročniku dobrih 120l.
Trgalo je tesnila v spojkah , morali smo ojačat blokado navijaka.....
Če tempomat ni na max.(1300 vrtjajev-pogoj črpalka) nam avto ugasne . (IVECO-180PS)
Imeli smo kar nekaj dela da smo stvari uredili,tako daje moje mnenje da fi 25 ni rešitev.
Če ima kdo dobro rešitev jo bom zelo vesel !
Ker nismo vsvojem vozilu želeli "WAP" smo namestili en navijak fi 19 in turbo ročnik 150l .
Tu se začnejo težave. Zaradi prostora je dolžina 60m.(imamo podaljšek 20m).
Večina GVV1 ima batne črpalke do 240l , vendar se pri večjih pretokih pojavlja "hidravlični udar",ki je tu največji problem.
Imamo pupo naziva 165l , realno 145l ,dejansko pa na ročniku dobrih 120l.
Trgalo je tesnila v spojkah , morali smo ojačat blokado navijaka.....
Če tempomat ni na max.(1300 vrtjajev-pogoj črpalka) nam avto ugasne . (IVECO-180PS)
Imeli smo kar nekaj dela da smo stvari uredili,tako daje moje mnenje da fi 25 ni rešitev.
Če ima kdo dobro rešitev jo bom zelo vesel !
-
tom-tom*
Odg: VT črpalka v GVV-1
Malo se bo potrebno razgledati in izobraziti ter vgrajevati v svetu že obstoječe druge blagovne znamke CENTRIFUGALNIH ČRPALK z manjšimi nazivnimi pretoki kot so npr. NH10...tudi z vgradnjo prenosnih motornih centrifugalnih brizgaln se doseže mnogo na nivoju GV-V1 vse to pa brez kvalificiranih projektantov ne bo šlo 
Odg: VT črpalka v GVV-1
Glede na tvoje podatke sem malo pobrskal in membranske črpalke z okrog 160 lit pri 50 bar-ih potrebuje neto moč okrog 15 kW, batne pa okrog 25 kW. Če pogledaš še črpalke okrog 240 lit pri 50 barih pa rabi med 29 oz. 36 kW neto moči. Neto zato ker je odvisno kako je priklopljena na pogonski agregat, da se dosežejo pravi obrati črpalke. Če je vmes nek t.i. reduktor, je treba dodati še izkoristek reduktorja in se potem potrebna moč pogona poveča tako na palec za okrog 20%. Če ta ni pravi, se ti procenti hitro povečajo, običajno močno navzgor. Odvisno od tipa črpalk, imajo nekatere skoraj konstantne pretoke neglede na tlak, rabi pa zgoraj omenjeno moč za dosego nazivnega tlaka. Običajno potrebujejo batne črpalke malo višje moči v primerjavi z membranskimi. Nenazadnje imajo črpalke dimenzioniran tudi vsisni in izhodni priključek. Seveda se ga da tudi reducirati navzgor ali navzdol (odvisno kakšno cev želi končni kupec), samo kaj to v praksi pomeni pa ne vem.
Drugi problem zanjo biti odgoni na vozilih. Podrobnosti o le teh, so lahko ob nakupu v drugotnem planu in se odrazijo ob redni uporabi. Običajno če je trgovec pošten, pove da ima vozilo recimo temu bolj hobi ali profi odgon. Če vzamemo za primer en komunalni kiper, mora črpalka da napolni kip cilinder res dati tistih skoraj 200 bar, samo mogoče prečrpa vsega skupaj max. 100 litrov olja. Temu ustrezna je črpalka, da se omenjeno kipanje izvrši v kakšni minuti ali dveh. Pri nas v gasilstvu pa je ta čas bistveno prekratek. Temu bi jast rekel vrsta pogona. Seveda je to povezano s ceno. Poznam tip vozila, ki ima tri različne pogone vezano na en pogonski motor. Vsak odgon ima svojo nazivno moč in vrtljaje, tako da je moč hkrati gnati več naprav, ki so lahko tudi črpalke. Tako da je to lahko tudi odgovor, da neka 160 lit VT črpalka ugasne cca 132 kW (180 PS) motor. Uporabil sem kW da je primerjava lažja.
Nenazadnje je veliko odvisno od nagraditelja, da mu uspe uskladiti kot prvo uskladiti potrebne moči in vrtljaje črpalke z odgonom in pa še vse skupaj z idejami naročnika. Naša starejša VT naprava ima tudi t.i. povratne udare, samo ker je šohnejša od omenjene, to ne predstavlja problem, zna pa hitro razpočiti cev na tistih bolj pregibajočih se delih, običajno ravno takrat ko se zapre ročnih. Z večjimi pretoki in premeri cevi (kinematiko) se znajo ti problemi povečati. Sem pa videl in preizkusil sistem, ko nekateri nadgraditelji v VT sistem vgrajeni nek recimo temu popustitveni ventil, ki je vezan na pretok. Ko je ročnih zaprt je v sistemu minimalni potreben tlak, in ko se ročnik odpre se dvigne tlak in zadeva deluje vsaj navidezno bolj mehko, kot brez tega ventila. Je mogoče malo zoprno dokler se tega ne navadiš, samo zadeva deluje. Na našemu TAM 110 T7, je bila vgrajena 240 lit pri 50 bar-ih batna črpalka in navijaka fi 16. Vezana je bila na odgon za vitel, pa ni bilo nobenih problemov ne z udari, ne z delovanje. Tako da po moje je ta zadevščina v rokah nadgraditelja. VT sistem bi moral imeti reducirni ventil in če je črpalka s karakteristiko konstantnega pretoka in če uporabljate turbo ročnik kot navajaš, ni treba da imaš v sistemu 50 bar, ampak bi moralo delovati že pri mogoče 20 bar-ih. Poizkusite, pa povej izkušnje.
Če bo kdo navedel tudi tip črpalke in vrsto pogona (odgona) pa mogoče zadevo pogledamo podrobneje.
Drugi problem zanjo biti odgoni na vozilih. Podrobnosti o le teh, so lahko ob nakupu v drugotnem planu in se odrazijo ob redni uporabi. Običajno če je trgovec pošten, pove da ima vozilo recimo temu bolj hobi ali profi odgon. Če vzamemo za primer en komunalni kiper, mora črpalka da napolni kip cilinder res dati tistih skoraj 200 bar, samo mogoče prečrpa vsega skupaj max. 100 litrov olja. Temu ustrezna je črpalka, da se omenjeno kipanje izvrši v kakšni minuti ali dveh. Pri nas v gasilstvu pa je ta čas bistveno prekratek. Temu bi jast rekel vrsta pogona. Seveda je to povezano s ceno. Poznam tip vozila, ki ima tri različne pogone vezano na en pogonski motor. Vsak odgon ima svojo nazivno moč in vrtljaje, tako da je moč hkrati gnati več naprav, ki so lahko tudi črpalke. Tako da je to lahko tudi odgovor, da neka 160 lit VT črpalka ugasne cca 132 kW (180 PS) motor. Uporabil sem kW da je primerjava lažja.
Nenazadnje je veliko odvisno od nagraditelja, da mu uspe uskladiti kot prvo uskladiti potrebne moči in vrtljaje črpalke z odgonom in pa še vse skupaj z idejami naročnika. Naša starejša VT naprava ima tudi t.i. povratne udare, samo ker je šohnejša od omenjene, to ne predstavlja problem, zna pa hitro razpočiti cev na tistih bolj pregibajočih se delih, običajno ravno takrat ko se zapre ročnih. Z večjimi pretoki in premeri cevi (kinematiko) se znajo ti problemi povečati. Sem pa videl in preizkusil sistem, ko nekateri nadgraditelji v VT sistem vgrajeni nek recimo temu popustitveni ventil, ki je vezan na pretok. Ko je ročnih zaprt je v sistemu minimalni potreben tlak, in ko se ročnik odpre se dvigne tlak in zadeva deluje vsaj navidezno bolj mehko, kot brez tega ventila. Je mogoče malo zoprno dokler se tega ne navadiš, samo zadeva deluje. Na našemu TAM 110 T7, je bila vgrajena 240 lit pri 50 bar-ih batna črpalka in navijaka fi 16. Vezana je bila na odgon za vitel, pa ni bilo nobenih problemov ne z udari, ne z delovanje. Tako da po moje je ta zadevščina v rokah nadgraditelja. VT sistem bi moral imeti reducirni ventil in če je črpalka s karakteristiko konstantnega pretoka in če uporabljate turbo ročnik kot navajaš, ni treba da imaš v sistemu 50 bar, ampak bi moralo delovati že pri mogoče 20 bar-ih. Poizkusite, pa povej izkušnje.
Če bo kdo navedel tudi tip črpalke in vrsto pogona (odgona) pa mogoče zadevo pogledamo podrobneje.
-
jfurlic
Odg: VT črpalka v GVV-1
Mamo črpalko 150l/min min pri 40bar... za odgon se bom pa še pozanimal lp
Odg: VT črpalka v GVV-1
Pozdravljeni,
V društvu imamo težave s spojkami na VT cevi (GVV-1, črpalka UDOR GAMMA 120l, cev 19mm, visokotlačni ročnik AWG 2130). Kljub majhni uporabi so očitno spojke tako slabe (medenina), da nam iz notranjih utorov "meče" tesnila, posledično pušča voda. Od proizvajalca nadgradnje sem izvedel, da je to kar pogost pojav?? v zadnjem času, zato se je kar nekaj društev odločilo za hitre (hidravlične) spojke. Če je že kdo delal na tem, ga/vas prosim za pomoč oz. komentar.
Hvala.
Lp Primož
V društvu imamo težave s spojkami na VT cevi (GVV-1, črpalka UDOR GAMMA 120l, cev 19mm, visokotlačni ročnik AWG 2130). Kljub majhni uporabi so očitno spojke tako slabe (medenina), da nam iz notranjih utorov "meče" tesnila, posledično pušča voda. Od proizvajalca nadgradnje sem izvedel, da je to kar pogost pojav?? v zadnjem času, zato se je kar nekaj društev odločilo za hitre (hidravlične) spojke. Če je že kdo delal na tem, ga/vas prosim za pomoč oz. komentar.
Hvala.
Lp Primož
Odg: VT črpalka v GVV-1
S temi spojkami ni nič narobe samo niso kos svoji nalogi. Mi smo jih zamenjali s "hidravličnimi spojkami". Kakšne štiri poste nazaj sem nekaj napisal o naših težavah.
Lahko me pa tudi pokličeš 041 739 841
Lahko me pa tudi pokličeš 041 739 841
Re: VT črpalka v GVV-1
Na tečaju "gašenje požarov v naravi" v Sežani so svetovali prav te spojke toraj storz iz medenine na visokem tlaku.
Odg: VT črpalka v GVV-1
Objava jest_ » 22. september 2015, 10:19
Pozdravljeni,
V društvu imamo težave s spojkami na VT cevi (GVV-1, črpalka UDOR GAMMA 120l, cev 19mm, visokotlačni ročnik AWG 2130). Kljub majhni uporabi so očitno spojke tako slabe (medenina), da nam iz notranjih utorov "meče" tesnila, posledično pušča voda. Od proizvajalca nadgradnje sem izvedel, da je to kar pogost pojav?? v zadnjem času, zato se je kar nekaj društev odločilo za hitre (hidravlične) spojke. Če je že kdo delal na tem, ga/vas prosim za pomoč oz. komentar.
Hvala.
Lp Primož
Tlak znižajte na cca 25-30 bar in problem je rešen. Saj skoraj nikoli ne rabiš tlaka 40+ bar
Pozdravljeni,
V društvu imamo težave s spojkami na VT cevi (GVV-1, črpalka UDOR GAMMA 120l, cev 19mm, visokotlačni ročnik AWG 2130). Kljub majhni uporabi so očitno spojke tako slabe (medenina), da nam iz notranjih utorov "meče" tesnila, posledično pušča voda. Od proizvajalca nadgradnje sem izvedel, da je to kar pogost pojav?? v zadnjem času, zato se je kar nekaj društev odločilo za hitre (hidravlične) spojke. Če je že kdo delal na tem, ga/vas prosim za pomoč oz. komentar.
Hvala.
Lp Primož
Tlak znižajte na cca 25-30 bar in problem je rešen. Saj skoraj nikoli ne rabiš tlaka 40+ bar