Vaja v predoru Karavanke

[bap]

Kako že kaj kaže z analizo vaje "Karavanke 2009"? Smo že na polovici meseca junija, pa ni še nič od analize?

[MICKA]

Analiza naj bi bila opravljena v teh dneh. Do zamika je prišlo zaradi odsotnosti nekaterih glavnih akterjev.

[Marko Š.]

Ne glede na analizo, v današnjih Novicah je zanimiv članek o tej vaji. A ga je kdo od udeležencev vaje že prebral?
Zanimive ugotovitve (če so resnične ne vem), čeprav pridobljene na malo neroden način.

[Pero]

Slovenske novice, 26.06.2009
Karavanški predor smrtonosna past
Periodični dimni test v predoru Karavanke, ki so ga hoteli odgovorni čisto potiho izvesti brez pozornosti javnosti, je v predpraznični noči pokazal katastrofalno stanje 7864 dolge luknje med Slovenijo in Avstrijo — Zaradi vžiga 40 litrov nafte se je v cevi komaj videlo prst pred nosom, čist zrak pa je bil oddaljen tri kilometre in pol proti izhodu — Če bi morda zažgali pravo vozilo, da bi gorele še pnevmatike in oprema v vozilu, bi v predorski cevi pocrkali kot podgane — Mnenje neodvisnih strokovnjakov: »S stališča prometne varnosti in današnjega vedenja o požarih v predorih bi morali Karavanke, prezračevalni unikum avstrijskega projektanta, takoj zapreti!«

Hrušica, 25. junija

Saj bi vam podali pravo oceno majske vaje Karavanke 2009, a odgovorni še po štiridesetih dneh niso spacali vkup primernega poročila. Morda so čakali na izsledke periodičnega dimnega testa, ki ga od upraviteljev predorov zahteva direktiva Evropske unije, s tem pa dobi upravitelj tudi točke ob oceni najvplivnejšega avtomobilističnega kluba v Evropi, nemškega ADAC.

Periodični test je bil načrtovan v noči na praznični četrtek. A so ga zato, ker tako na Darsu kot na ministrstvu za promet in še kje, kjer sedijo birokrati, odgovorni za varnost v slovenskih predorih, preklemansko dobro vedo, da je predor pod Karavankami totalni projektantski strel v prazno, varnostno pa je cev primerna le za praktičen prikaz delovanja plinskih celic in krematorijev, opravili v tihem upanju, da javnost za to ne bo izvedela. Že izbira noči namesto dneva, zato da iz okoliških naselij ne bi opazili valjenja gostega dima iz cevi in ne iz odsesavnih cevi, govori v prid tej tezi.

Preklinjanje tovornjakarjev, ki so obtičali pred zaporo dovoznih cest na platoju Karavanke, je ob pol enajsti zvečer potihnilo, ko so jim avstrijski kamionarji pojasnili, da bo zapora le dve uri. Tako so sporočali po radijskih valovih z njihove strani. No, da smo že v zametkih zmede, nas je prepričalo poročanje naših, ki so govorili, da bo zapora trajala do druge ure ponoči. Kako so psovali tovornjakarji s pokvarljivo robo ob četrti zjutraj, ko se še vedno niso nikamor premaknili, vam ne moremo poročati, saj smo takrat dihali svež zrak, ki so ga naše celice nujno zahtevale.

Smukniti čez delno polomljeno ograjo pred slovenski del portala ni nobena težava. Nepovabljenega lahko opazi le ena sama samcata varnostna kamera, ki še deluje pred vhodom v predor. Vse druge so ali odklopili ali pa so mrknile same. Seveda jih niso nadomestili ali popravili! Opazili smo jeseniške poklicne gasilce, ki so v predor dostavili vse potrebno za varno izvedbo testa. Tudi sami so ves čas testa ostali v predoru, kar je seveda logično, saj so edini, ki znajo ukrepati ob težavah. Praktično smo to videli v uvodu majske vaje, ko njihovi stanovski kolegi iz Avstrije četrt ure niso znali odpreti vozila s tehničnim posegom, naši pa so delovali kot švicarska ura. Da bi kakšen policist ali varnostnik fizično preprečeval vhod v predor, kjer je bil test, ni bilo opaziti. Ker smo bili prepričani, da se nekaj skriva, smo opasani z varovalno masko scott pro2000 krenili v predor. Nekje po dobrem kilometru smo opazili nekega Avstrijca z merilnimi sondami, potem dolgo nič do območja podzemne meje Avstrije in Slovenije. Nekaj čez eno ponoči so zažgali vnetljive tekočine in čakali smo na preverjanje in pravilno delovanje odsesavanja dima. Z veseljem bi zaploskali temu čudu tehnike, pa smo kmalu uvideli, da je treba, zato ker je začel dim lesti na slovensko stran, vzeti pot pod noge. Najprej je bilo videti, da bo dim počasi šel na našo stran Karavank, pa je potem s pomočjo pritiska zraka iz avstrijskega dela pospešil. Dimni čep, ki je bil tako gost, da se ni dalo videti prsta na iztegnjeni roki, se je delno zaustavil na območju obračališča, ki ga zaposleni poznajo pod nazivom Cankar. Potem je spet krenil po cevi in pospešil. Rešiti pljuča je pomenilo priteči na odprto pred vhodni portal. Ko smo se obrnili, je bil vhod v karavanški predor neviden. Pa ne zaradi teme. Zaradi dima! Trajalo je pol ure, da se je vsaj malo razkadilo.

Vsega opisanega ob požaru v predoru, ko bi recimo zagorel tovornjak in bi se poleg velike količine goriva cvrle še pnevmatike in oprema vozila, ne bi mogli poročati, saj bi v predorski cevi pocrkali kot podgane. Če nas ne bi scvrla vročina ali prestrelil od vročine popokan beton, bi se zadušili. Periodični dimni test bi moral pokazati učinkovitost kombiniranega sistema avstrijskih projektantskih briht in bi morala ta umna kombinacija dimne pline, ki so strupeni, posesati pod spuščen strop, na podstrešni predel, ki je zaprt, in ga potem potiskati do kraja, kjer bi skozi dimnik šel na prosto. V praksi pa je takole: dim se v predoru odsesava skozi eno polovico podstrešnega prostora le v eno smer, kar je 25 % razpoložljivega prostora na podstrešju. Ker pa lopute ne tesnijo, tak pa je tudi vmesni zid med kanaloma na podstrešju, upraviteljem njihov kombiniran sistem spušča kar 80 % dima, ki bi ga morali odvesti. Poigrajmo se še malo z matematiko: če delimo 25 % površine, ki jo izkorišča sistem odvajanja dima, z 20 % učinka, potem se izkoristi samo 5 % razpoložljivega preseka. Ta izkoristek pa dejansko učinkuje drugače, ker sistem deluje kot peč in s povečevanjem odvoda dima pospešuje dotok svežega zraka v gorišče in s tem tudi gorenje. In gremo naprej: na računalniku iz leta 1991, iz časa, ko je bil predor odprt, in na dveh malček mlajših osebnih računalnikih, priklopljenih nanj, je program za upravljanje strojne opreme v predoru v primerih ognja in dima, ki je sprogramiran tako, da bi se odprle tri lopute, in tako se razdeli 5 % odsesavanja še na tri dele. Preprosto povedano: to je tako, kot da bi tri snažilke sesale stolpnico z zamašenim sesalcem, ki že itak dela samo 5 %. To je predor Karavanke!

Še preden postavimo piko na koncu poročila o skrivnostnem nočnem preverjanju delovanja odsesavanja dima, ki je bil popoln fiasko tako za naše upravljalce kot za avstrijsko družbo Asfinag, ki vodi igro v primeru predora, naj dodamo kakšno podrobnost, recimo to, da morajo samo trije delavci v izmeni skrbeti ne le za pravilno in varno delovanje ter nadzor karavanškega predora, temveč so jim delovne obveznosti zarisali po avtocesti od predora tja do Brezij v obe smeri, pa da imajo vzdrževalci dihalne aparate za posredovanje v predoru, ki niso bili strokovno pregledani že več kot tri leta, ter da so si pametnjakoviči iz Darsa izmislili, da bodo za kontrolo dogajanja v slovenskih predorih postavili središče v osrčju države, ki bi pokrivalo vse predore. Če bi bil izpad elektrike na kateri od povezav do predorov, pa … Saj nima smisla, kajne? Gremo raje čez Korensko sedlo, čez Ljubelj ali prek Italije v Avstrijo, če je že treba. Kajti karavanški predor je smrtonosna past za vse, ki bi se v trenutku požara znašli v cevi. Morda pa se bodo predsednik vlade, minister za promet in paleta odgovornih zganili v trenutku, ko bo v cevi po Karavankami zoglenel avtobus otrok, ki se bodo vračali z ekskurzije. Da nam ne boste takrat očitali, da smo bili tiho!

Boštjan Fon

[St'ne]

Mislim da če vtipkaš ime avtorja članka v google, bi rekel da ni ravno neka avtoriteta za pisanje takih člankov.

[darko]

Avtor gor ali dol res me zanima kako da še ni analize vaje.
Članek mislim da je napisan strokovno korektno in navedeni so avtorji raznih izjav.
O strokovnjakih pa ima vsak svoje mnenje.

Darko

[Milan Dubravac]

No jaz sem bil na testu prisoten in res ni potekal optimalno. To pa ne pomeni, da v primeru pravilnega postopka ne bi sistem deloval pravilno.
Glede izjav o vložku "samo" 15 milijonov eurov v posodabljanje ventilacije pa toliko. Če bi 15 miljonov vložili v dodatne sile in sredstva gasilcev bi 15 milijonov zadostovalo za 100 let!!! In bi lahko ostala kar ta ventilacija. Problem celega našega sistema je ravno v tem, ker je vedno škoda vlagati v ljudi, v gradnjo nečesa nepreverjenega pa ne.

[teoretik]

Pri podatkih za pripravo vaje v predoru Karavanke sem zasledil podatek, ki se mi je zdel zelo zanimiv.
Rudarska (izkopna) dolžina predora je 7864 m, kar je točno 5000 m več kot je višina naše najvišje gore Triglava (2864).

[darko]

Danes v delu članek čuferja, katerega uvodni del prilagam. Edini ki si upa naliti čistega vina šefom.

Delo:
Plinska celica Karavanke
Na slovenskih avtocestah sta v zadnjih dnevih zagorela romunska avtobusa, eden v Prekmurju, drugi pri Razdrtem. Takšen goreč avtobus lahko pomeni v predoru pravo katastrofo. Te dni je zagorelo tudi v norveškem predoru in zadušilo se je pet ljudi.
V Sloveniji bi morali že lani nadomestiti odstranjeno požarno zaščito galerije predora Šentvid, ki je bila vgrajena »na horuk«, brez ustreznega znanja projektanta in dokumentacije, samo zaradi smernice Evropske unije. Odstranitev neustreznega ometa je okvara, ki jo je treba takoj sanirati in je ni mogoče prelagati na leto 2014 ali 2019, ko poteče zadnji rok za nadgradnje starih predorov. A odločitev o galeriji Šentvid Dars in minister Patrick Vlačič uspešno prelagata iz predala v predal, projektant, ki je zagrešil Šentvid, pa še naprej z bleščečimi referencami veselo projektira požarno zaščito v predoru Markovec. Tokrat ponovno brez vedenja o tem, kakšna vlakna se dodajajo v beton za požarno varnost.
Da ne govorimo o desetletnih dogovorih za nadgradnjo prezračevalnega sistema v predoru Karavanke, za katerega je javna skrivnost, da je kombinacija vzdolžnega in prečnega prezračevanja dobesedno načrtovana za katastrofo v primeru nekoliko večjega požara v predoru.
Kaj je pokazal dimni preizkus?
S stališča prometne varnosti in današnjega vedenja o požarih v predorih bi morali ta prezračevalni unikum avstrijskega projektanta takoj zapreti do ustrezne nadgradnje. Pri nas pa se še naprej obnašamo hlapčevsko in prepuščamo vse pobude avstrijski strani – v dobri veri, da oni že najbolje vedo, saj so imeli precej izkušenj s požari v Turskem predoru in Kaprunu.Obstoječe prezračevanje v Karavankah ni sposobno odvesti dima, če zagori eno samo vozilo, to se je pokazalo v predlanskem požaru makedonskega zdomca.
Ponoči 25. junija je bil prav potiho izveden periodični dimni test v Karavankah, ki ga zahteva od upraviteljev smernica EU, upravitelj pa dobi točke ob ocenjevanju Adaca. Dim sorazmerno majhnega požara se je nabral v čep. Program, ki upravlja ventilacijo, je deloval katastrofalno, samodejno je odprl celo 17 loput na slovenski strani. To je podobno, kot če bi 17 gospodinj hkrati sesalo prah na isti sesalec, ki je že tako zabasan in deluje s petodstotno močjo. Kaj je pokazal ta dimni test, pa bo verjetno skrbno varovana skrivnost odgovornih in zavito v črno temo noči....................


darko

[vidic]

Zgleda da bo mogl enkrat bit neki hudo narobe da bodo naši dojel da je treba več nardedit z varnost v predorih (da ne boste narobe razumeli ne privoščim nikomur da se kaj takega zgodi).

[gobi]

Nekaj na to temo
Plinska celica Karavanke
Na slovenskih avtocestah sta v zadnjih dnevih zagorela romunska avtobusa, eden v Prekmurju, drugi pri Razdrtem. Takšen goreč avtobus lahko pomeni v predoru pravo katastrofo. Te dni je zagorelo tudi v norveškem predoru in zadušilo se je pet ljudi.

V Sloveniji bi morali že lani nadomestiti odstranjeno požarno zaščito galerije predora Šentvid, ki je bila vgrajena »na horuk«, brez ustreznega znanja projektanta in dokumentacije, samo zaradi smernice Evropske unije. Odstranitev neustreznega ometa je okvara, ki jo je treba takoj sanirati in je ni mogoče prelagati na leto 2014 ali 2019, ko poteče zadnji rok za nadgradnje starih predorov. A odločitev o galeriji Šentvid Dars in minister Patrick Vlačič uspešno prelagata iz predala v predal, projektant, ki je zagrešil Šentvid, pa še naprej z bleščečimi referencami veselo projektira požarno zaščito v predoru Markovec. Tokrat ponovno brez vedenja o tem, kakšna vlakna se dodajajo v beton za požarno varnost.

Da ne govorimo o desetletnih dogovorih za nadgradnjo prezračevalnega sistema v predoru Karavanke, za katerega je javna skrivnost, da je kombinacija vzdolžnega in prečnega prezračevanja dobesedno načrtovana za katastrofo v primeru nekoliko večjega požara v predoru.

Kaj je pokazal dimni preizkus?

S stališča prometne varnosti in današnjega vedenja o požarih v predorih bi morali ta prezračevalni unikum avstrijskega projektanta takoj zapreti do ustrezne nadgradnje. Pri nas pa se še naprej obnašamo hlapčevsko in prepuščamo vse pobude avstrijski strani – v dobri veri, da oni že najbolje vedo, saj so imeli precej izkušenj s požari v Turskem predoru in Kaprunu.Obstoječe prezračevanje v Karavankah ni sposobno odvesti dima, če zagori eno samo vozilo, to se je pokazalo v predlanskem požaru makedonskega zdomca.

Ponoči 25. junija je bil prav potiho izveden periodični dimni test v Karavankah, ki ga zahteva od upraviteljev smernica EU, upravitelj pa dobi točke ob ocenjevanju Adaca. Dim sorazmerno majhnega požara se je nabral v čep. Program, ki upravlja ventilacijo, je deloval katastrofalno, samodejno je odprl celo 17 loput na slovenski strani. To je podobno, kot če bi 17 gospodinj hkrati sesalo prah na isti sesalec, ki je že tako zabasan in deluje s petodstotno močjo. Kaj je pokazal ta dimni test, pa bo verjetno skrbno varovana skrivnost odgovornih in zavito v črno temo noči.

Kolumbovo jajce

Morda dobra novica za predore, ki imajo zastarelo prezračevanje, pa prihaja s Hrvaške. To poletje bodo testirali 3K reverzibilno ventilacijo le 100 metrov od slovenske meje v predoru Lupinjak 440 na opuščeni progi Krapina–Celje. Podjetje Ekovent s sedežem v Krapini na Hrvaškem je namreč patentiralo zelo učinkovit način za prezračevanje predorov. Lahko bi se mu reklo Kolumbovo jajce pri prezračevanju predorov. Tako preprosto, pa vendar do zdaj vedno prezrto.

Za odvod dima uporablja oba preseka. Dimnoodvodne lopute se odprejo v primeru požara samo tik pred in tik za požarom, in to po celotni širini predora. Tako se dim odvaja skozi tri kanale nad stropom nad cestiščem proti obema portaloma. Geometrijski prerez je površina odvodnih kanalov za dim 3K sistema, 6/3 ali 200 odstotkov. V predoru Karavanke odvaja prečno prezračevanje samo polovico prereza, in to samo proti enemu portalu, kar je četrtina prereza, ki bi bil lahko izrabljen za odvod dima; 3K lahko odvede štirikrat več dima ob enaki inštalirani moči ventilatorjev.

A to še ni vse. Od 50 odstotkov izkoriščene površine preseka v predoru Karavanke izgubijo zaradi špranj in slabega tesnjenja loput kar 80 odstotkov, kar je zapisano tudi v internem časopisu Darsa na spletu. Ali, povedano drugače, prečni sistem prezračevanja v Karavankah izkorišča v primerjavi s 3K sistemom ventilacije samo 1/20 (pet odstotkov) od možnega geometrijskega preseka, ki je na razpolago za odvod dima.

Pa še ta borni izkoristek učinkuje drugače. Sistem namreč deluje kot peč in s povečevanjem odvoda dima pospešujemo dotok svežega zraka preko gorišča, s tem pa pospešujemo tudi gorenje. Program, ki upravlja ventilacijo, je zasnovan tako, da se odpre v Karavankah več zaporednih loput hkrati, zato se ta podtlak še dodatno razdeli in popolnoma izniči delovanje prečnega prezračevanja.

Bodo Hrvati sprejeli inventivno rešitev?

Tako 3K reverzibilni sistem odvaja dim in sveži zrak pred požarom in za njim in dobesedno ustvari »bonaco«, mirno ozračje v območju gorenja v 100-metrski požarni coni. Podobno kot v sredini, v očesu, tornada vlada zatišje. Takšen način ustvarjanja zatišja ob maksimalnem odvodu dima ne pospešuje gorenja in olajša tako avtomatsko kot ročno gašenje, pri tem pa ostane dimu prosta pot proti obema portaloma. S tem je bistveno zmanjšana škoda na elektrostrojni opremi ob požaru, vsi ljudje, ki so v predoru, razen vkleščenih ob nesreči, pa lahko varno sami odidejo ali se odpeljejo iz predora proti portaloma, tudi v največjem požaru. Bistveno lažji in varnejši ter dima prosti dostop pa imajo tudi reševalci in gasilci.

Avtor 3K ventilacije je Josip Pavetić; zasnoval jo je na večer po katastrofi v Mont Blancu. Ekovent je podjetje za butične specialne industrijske ventilatorje in dobavlja v 80 držav sveta, med drugim je dobavil ventilatorje za gradnjo podzemne železnice v Chicagu in za TBM, stroj za kopanje Eurotunela. Nadgradnja hrvaških predorov po metodi 3K je lahko zelo hitra in prihrani drago in zamudno razkopavanje cestišča za nadgradnjo hrvaških predorov. Vprašanje pa je, kako se bodo odločili na Hrvaškem: ali za obsežna gradbena dela ali za inovativno domačo rešitev.

Prezračevanje je treba sanirati takoj

3K reverzibilna ventilacija je tudi idealna za učinkovito nadgradnjo Karavank in bi stala v izpeljanki 2K maksimalno od 10 do 15 milijonov evrov. Druga cev, ki je predvidena zdaj, stane najmanj 340 milijonov evrov, s tem da promet sploh še ni tako gost, da bi jo potrebovali. Smernica EU pa ne zahteva druge cevi, ampak dima prosti izhod v primeru požara. Pri tem moramo poudariti, da je treba – tudi če bo zgrajena druga cev – sanirati ventilacijo, in to ne čez deset let zaradi Bruslja, temveč takoj in za naš varni promet.

Bolje bi bilo takoj vgraditi varno ventilacijo in pozneje, ko bo to promet zahteval, dograditi še integrirano prometno cev, ki bi vključevala tako železniška tira in drugi avtocestni prometni pas. Tako bi imeli vsi ubežno pot, nadomestili pa bi tudi dotrajani 100 let star železniški predor.

V Sloveniji smo že leta 1997 kot prvi v Evropi začeli razvoj posebnega visokotlačnega gasilnega sistema za predore. Z leti smo ugotovili, da sama vodna megla ne zadošča za gašenje večjih požarov in da je izjemno pomembno tudi ustrezno prezračevanje med gašenjem in dodatki gasilni tekočini. Tako je nastalo sodelovanje s podjetjem Ekovent. Tri podjetja v Evropi, ki se ukvarjajo z gašenjem z vodno meglo, so medtem zagotovila sofinanciranje testov v predorih in že pridobila ustrezne certifikate in prve reference za gašenje požarov do moči približno 15 MW (moč požara dveh osebnih vozil). Naš koncept SafeFOG v kombinaciji z gasilno tekočino Bonpet, ki se prav tako proizvaja v Sloveniji, in 3K prezračevanjem pa lahko kontrolira požar vse do moči 300 MW. Žal je hrvaški železniški predor, v katerem bodo opravili testiranje 3K ventilacije, preozek in tesnjen s poliuretanom, zato ne bo omogočal večjega požara.

Ceneje je učiti se na tujih napakah

Že nekaj časa se v starem predoru Ljubno ponuja priložnost, da za minimalne stroške preizkusijo novi gasilni sistem. Nove gasilne sisteme je treba certificirati pri VDS ali UL. Odgovorni se izmikajo in nas pošiljajo od vrat do vrat; ker naj bi predor začeli obnavljati že čez nekaj mesecev, bo priložnost zapravljena.

Odgovorni, ki bi lahko odobrili uporabo tega predora in pomagali pri organizaciji, se izmikajo, pri tem pa ima politika polna usta, da podpira inovacije in da nas bodo popeljale iz krize. Prav nič nam ne pomaga, da je celo naš premier Borut Pahor pred leti doživel manjši požar lastnega vozila v predoru na primorski avtocesti.

Ali bomo res morali najprej imeti velik požar s škodo 10 do 60 milijonov evrov (kot so stroški obnove v Turskem predoru in v Eurotunelu po lanskem požaru), da se bodo odgovorni zavedeli nevarnosti? Prepričan sem, da se je ceneje učiti na tujih napakah in poskrbeti za dobro preventivo.

»Vaja« v predoru Dekani

V junijski nedeljski konici je izbruhnil tudi požar v predoru Dekani; zagorelo je vozilo in povzročilo veliko dima in popolno večurno zaporo primorskega predora. To je samo vaja, kaj bi se lahko zgodilo, če bi zagorel, denimo, kateri od tovornjakov z gorivom, ki vsak dan vozijo iz terminala Koper. Pri takem požaru bi bilo posredovanje gasilcev zelo verjetno onemogočeno, saj bi burja ali vzdolžna ventilacija samo razpihovali ogenj in bi bilo približevanje in posredovanje kljub usposobljenosti in požrtvovalnosti gasilcev v velikemu požaru nemogoče, kot je bilo pri vseh večjih požarih v predorih v Evropi do zdaj.

Mnogi slovenski prometni ministri in direktorji Darsa gradijo in snujejo predore, kjer ti niso potrebni (Šentvid in druga cev Karavanke), ne nosijo niti čelade na gradbišču, ko delavci odstranjujejo omet, podpisujejo kolektivne zaobljube vseh možnih inšpektorjev kot množične poroke v Severni Koreji, delavci na cesti se na gradbiščih pojavijo samo po čudežu, leto in pol menjavajo delitacije na viaduktih, kot da ni mogoče imeti rezervnih delitacij na zalogi, saj so ceste povsod enako široke, med vožnjo avtomobila dajejo intervjuje neprivezani, se vozijo po avtocestah s hitrostjo do 250 km na uro proti Evropi z modrimi lučmi, mimo nesreč, in si ob tem veselo požvižgavajo …

Andrej Čufer
arhitekt, strokovnjak za predore
Vir:Delo

[gobi]

Odgovor

Plinska celica Karavanke
V rubriki Dela Gostujoče pero je bil 3. julija letos objavljen prispevek Andreja Čuferja v zvezi s slovenskimi avtocestnimi predori, s posebnim poudarkom na njihovi varnosti. Za celovito informiranje javnosti glede predorov na slovenskih avtocestah, predvsem pa zaradi predstavljanja te problematike še skozi druge oči, smo kot upravljavec predorov dolžni dati dodatna pojasnila.

Vsi obstoječi slovenski avtocestni predori so bili projektirani in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi v času gradnje, kar velja tudi za mednarodni predor Karavanke. Kakšna so tveganja v slovenskih avtocestnih predorih, bo jasno zelo kmalu iz projekta analiz tveganj, ki bo končan v letošnjem septembru.

Redno in dodatno vzdrževanje

Predor Karavanke, predan prometu pred natančno osemnajstimi leti, je bil vseskozi redno vzdrževan, vzdrževala sta ga Dars, d. d., in avstrijska avtocestna družba Asfinag. V zadnjih letih se je poleg rednega vzdrževanja in izvajanja del na dograditvi talnega oboka začelo tudi obnavljanaje opreme predora, kot so razsvetljava, hidrantno omrežje, videonadzor in videodetekcija, klic v sili, ozvočenje itd., vse zato, da se zagotovi varno delovanje predora.

Pred dvema letoma se je prezračevalni sistem pri požaru osebnega vozila in nekaj mesecev pozneje še pri požarnem preizkusu odzval slabše, kakor se je pričakovalo. Analiza je pokazala, da je bilo treba nujno zatesniti oba odsesovalna kanala, preveriti delovanje referenčnih senzorjev in nadgraditi programsko opremo. Dars in Asfinag sta navedena dela izvedla lani in v začetku tega leta, učinkovitost prezračevalnega sistema pa sta preizkusila z nedavnim požarnim preizkusom, ki se je po naključju časovno ujel z državno vajo reševalnih enot »Karavanke 09«. Zaradi čim manjšega motenja prometa je bil preizkus opravljen ponoči, ko je prometa skozi predor najmanj.

Tri lopute ali več?

Čeprav skupno poročilo obeh upravljavcev predora o preizkusu še ni izdelano, pa je na podlagi videozapisa iz predorskih nadzornih kamer in protokola delovanja sistemov mogoče oceniti, da so bili izvedeni ukrepi vsaj delno učinkoviti, v celoti pa bodo potrebne še nekatere dopolnitve. Ravno zaradi ugotavljanja potencialnih napak, ki jih, mimogrede, zaznajo celo vesoljski programi, se takšni testi opravljajo. Evidentno je, da večje število odprtih loput od treh, kot je predvideno z navodili predora Karavanke, ni dalo pričakovanega učinka. Pojasnilo avstrijske strani, ki je ukrep izvedla, še pričakujemo, do nadaljnjega pa bo število odprtih loput ostalo skladno z veljavnimi navodili za delovanje sistema in jih bo po potrebi ročno upravljal operater predora.

Po pridobitvi zaključnega poročila o izvedenem požarnem preizkusu in z njim povezanih predvidenih ukrepih bomo o stanju predora obvestili ministrstvo za promet in to bo v skladu z veljavno zakonodajo odredilo morebitne dodatne ukrepe v zvezi z zagotavljanjem varnega poteka prometa.

Ubežni rov in/ali druga cev

V naslednji fazi dogovorjenih ukrepov bo prezračevalni sistem predora Karavanke optimiziran v okviru obstoječih gabaritov predora in bo zagotavljal obratovalne kapacitete v okviru avstrijskih predpisov, saj tozadevnih slovenskih predpisov žal ni. Rešitev optimizacije prezračevalnega sistema bo usklajena s končno fazo ukrepov, to je z nadgradnjo prezračevalnega sistema in sočasno izgradnjo ubežne poti. S tem bo odpravljena tudi velika pomanjkljivost predora, zaradi katere mu po testih Euro TAP pripada za eno stopnjo nižja skupna ocena od siceršnje. Optimizacija bo izvedena najpozneje leta 2011 in je ocenjena na manj kot dva milijona evrov, medtem ko bo končna faza izvedena najpozneje do aprila 2019 in je v primeru izgradnje druge cevi ocenjena na bistveno manjši znesek od tistega, ki ga navaja Čufer.

Odločitev o izgradnji reševalnega rova za pobeg ljudi ali izgradnjo druge cevi ocenjujemo v vlogi upravljavcev predora kot zagotovitev najvišje možne stopnje varnosti udeležencev morebitne nesreče. Žal je niti teoretični izračuni 100-odstotne zanesljivosti ventilacijskega sistema in analiz tveganja ne morejo ovreči.

Dars in Asfinag se glede predloga končne rešitve, ki jo bosta predvidoma še letos predložila v potrditev lastnikoma predora, še usklajujeta. Ali druga cev ali ubežni rov na zahodni strani oziroma v trasi druge cevi? Vsaka od rešitev ima nekatere prednosti in slabosti, vsem pa je skupno to, da so zagotovljeni najvišji standardi glede delovanja prezračevalnega sistema in možnost umika iz predorske cevi skozi prečnike na varno. Pri izbiri variante pa vsekakor ne gre za medsebojno izsiljevanje med obema stranema. Pri upravljanju predora Karavanke je šlo vedno za dialog dveh enakovrednih sogovornikov, ki sta rešitve praviloma poiskala s konsenzom.

Nepreizkušenih sistemov ne bo

Glede variante 3K, ki jo navaja g. Čufer, se je Dars opredelil že leta 2002. Takrat je ugotovil, da je bila varianta na stopnji še nepreverjene ideje. Upamo, da bo ta princip prezračevanja, ki bo očitno preverjen v praksi šele letos, dokazal svojo uporabnost, pa čeprav se bodo preizkusi izvajali s hladnim dimom. Šele tako bodo lahko trditve Čuferja o delovanju 3K sistema dobile potrebno težo.

Seveda so vsi predlogi dobrodošli, ne samo glede prezračevanja, ampak tudi drugi, biti pa morajo strokovno utemeljeni in realni, pri tem pa poudarjamo, da nikakor ne pride v poštev vgradnja kakršnih koli nepreizkušenih sistemov.

Namero izvedbe požarnih preizkusov v stari cevi predora Ljubno je Čufer predstavil v prostorih Darsa pred enim letom. Njegova ideja je bila gasiti požare moči od 150 MW do 300 MW. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo na upravitelja predora naslovil vlogo z elaboratom izvedbe preizkusa, a tega do danes še ni storil. Verjamemo, da je lahko sistem gašenja, ki ga navaja, učinkovit tudi za gašenje požarov največjih moči in da bo pri gašenju z uporabo posebne gasilne tekočine mnogo bolj uspešen kot pred leti, ko se je preizkus z uporabo zgolj vodne megle končal neuspešno. Na vsak način bo upravitelj predora od izvajalca morebitnih preizkusov zahteval, da objekta ne poškoduje in da v primeru poškodb nosi za to polno odgovornost v vseh pogledih.

V Sloveniji ni objekta za preizkuse

Žal je tako, da trenutno v Sloveniji nimamo objekta (če ga bomo sploh kdaj imeli), kjer bi lahko brez posebnih težav izvajali predorske požarne preizkuse potrebnih požarnih moči. Ta manjša podjetja, ki se ukvarjajo s to problematiko, je to zagotovo neugodno in hkrati povezano z velikimi stroški preizkušanj v tujini. A tudi na primer v testnem predoru Runehamar na Norveškem bo Čufer težko izvajal preizkuse na požarih moči 300 MW, saj so prav tam, po javno objavljenih podatkih na spletni strani, do danes izmerili intenziteto največjega testiranega požara v predoru v velikosti 200 MW.

Varnost v predorih je sestavljena iz številnih delov, kot so objekt z vgrajeno opremo, organizacija ukrepanja enot zaščite, reševanja in pomoči v izrednih dogodkih, režim uporabe predora, pa tudi samih vozil in voznikov, ki se vozijo skozi. In tudi če vse te enote delujejo idealno in so sistemi izvedeni nadstandardno, še vedno ne moremo govoriti o absolutni varnosti. Zato nam preostane zgolj to, da iščemo rešitve skladno z veljavnimi predpisi, z upoštevanjem dobre prakse in v okviru razpoložljivih finančnih možnosti.

Požarni dogodki so resna preizkušnja za vsak predor. Čeprav je verjetnost takega dogodka statistično relativno majhna, pa nas požari na vozilih tudi na to možnost vseskozi opozarjajo. Kakšne morebitne dodatne ukrepe bo treba izvesti na obstoječih predorih, bodo, kot je navedeno v uvodu, povedale analize tveganj.

Z navedenimi pojasnili javno polemiko z Andrejem Čuferjem zaključujemo, bodo pa vsi, tudi njegovi predlogi, ki bodo v okviru obstoječih prepisov, ustrezno obravnavani.

Aleš Hojs
član uprave Darsa
Vir:Delo

[Tomkat]

Včeraj zvečer (13.7.) je bilo v odaji Odmevi na TVS "soočenje" na temo varnosti, predvsem požarne, v slovenskih predorih, poudarek je bil na Karavankah.
En "stric" iz DARS-a (priimka žal nisem ujel) in zgoraj omenjeni g.Čufer sta se kar argumentirano dajala. Vsak po svoje imata verjetno prav (nisem strokovnjak za predore, da bi sodil). Ampak ne morem se znebiti občutka, da je g. Čufer "popljuval" obstoječo gradnjo, predore in sisteme z namenom "prodati nekaj iz svoje malhe". Pa naj bo ventilacija, protipožarni omet ali nekaj tretjega.

Kar me je pa najbolj zmotilo pa je "črna pika" za TVS! Zakaj v oddajo niso povabili kakšnega gasilca, ki se spozna na problematiko gašenja požarov v predorih. Prepričan sem da takšnega strokovnjaka imamo. In tisti, ki ga imam v mislih, bi omenjenima gospodoma verjetno povedal kar jima gre.
Ker tisti, ki bodo j***** ježa, ko bo spet zagorelo, bodo gasilci ki posredujejo na tovrstnih objektih. Ne glede na to kakšen omet so zidarji napacali na stene in kakšni propelerji se vrtijo v teh predorih.

[rfireman]

Tomkat, gasilca si niso upali povabit v oddajo, ker so tak vedli kaj bo, to pa ni fajn, da javnost izve

[gobi]

Še en članek iz Dela (16.7.2009) na to tematiko

Pisma bralcev
Plinska celica Karavanke

V Delu 10. julija 2009 g. Aleš Hojs zavaja javnost in v isti številki časopisa na naslovni strani je zaslediti tudi podatek, da si bo ta isti gospod izplačal 17.968 evrov nagrade – za delovno uspešnost. Kot davkoplačevalec in arhitekt, ki se že dvanajst let ukvarjam z razvojem varnostnih sistemov za predore, želim našteti vsaj nekatere izrazite napake in neuspehe te in še predhodnih uprav Darsa, ki so odgovorne za nevarnost v predoru Karavanke in nastopajo kot zelo razsipen in neuk investitor.

Redno in dodatno vzdrževanje

Od dimni vaji 25. 6. 2009 je program samodejno odprl kar 17 loput za odzračevanje dima. To je tako kot, če bi 17 uporabnikov hkrati sesalo na isti sesalec za prah.

V Karavankah je instalirana moč štirih ventilatorjev prečnega prezračevanja, ki ne delujejo, skupaj 1385kW (1,385MW), v predoru pa je v 1200-metrskem sredenjskem odseku še dodatno 24 ventilatorjev moči 85 kW, skupaj 2040 kW (2,04MW). Zanimivo je da DARS plačuje že 18 let dvojno moč, se pravi 7 MW v škodo davkoplačevalskega denarja, ali povedano drugače polovično moč elektrarne Moste, ki znaša 15 MW.

Tri lopute ali več?

Vsaka več kot ena odprta loputa zmanjšuje sposobnost odsesavanja pri viru dima. Darsov uradnik za varnost v predorih Drago Dolenc in član uprave Aleš Hojs ocenjujeta delovanje predora po video posnetkih ne pa z eksaktnimi meritvami in osebnim ogledom. Gospod Dolenc je bil med vajo na delovnem ali zasebnem dopustu na Portugalskem, v izrazito netranzitni EU državi z najboljšimi cestami v EU in financiranimi z EU denarjem.

Prezračevanje že 18 let ne deluje

Odgovorni se izmikajo resnici in želijo izsiliti gradnjo druge cevi, 340/2 milijona evrov, ki bo vsakega državljana Slovenije stala 85 evrov, brez obresti za kredite.

Dežurni operater bi sedaj po 18 letih moral ob požaru prevzeti odgovornost za življenje in smrt ljudi, ki se bodo znašli v predoru in na podlagi danih prometnih razmer, razlik zračnega pritiska moči požara, razpoložljive električne energije, ki mu jo lahko dobavi dispečer distributerja električne energije, bo na pamet v naglici izračunal optimalno delovanje prečnega prezračevanja in vzdolžne ventilacije, da bo tako poskušal rešiti čim več življenj.

Prepričan sem, da je DARS poskrbel, da imajo ti ljudje ustrezno izobrazbo v aerodinamiki, in jim je omogočil kakovosten simulator iz akrilnega stekla, hkrati pa priskrbel tudi »licenco za ubijaje«, kot jo ima v filmu agent 007. Ročno odpiranje lopute v primeru večjega požara, kjer bodo tudi nedvomno človeške žrtve, pa bosta z vso odgovornostjo prevzela g. Hojs in slovenska pogajalska skupina, katere nekateri člani se brez ustreznega znanja nemščine in s pomočjo prevajalk že deset let dogovarjajo, kako se bo saniralo Karavanke.

Ni šala, če v predoru, ki je tako slabo prezračevan, umre 155 ali 198 ljudi, kot se je to zgodilo v Kaprunu ali v podzemni železnic v Južni Koreji. Še posebej bo težavno, ko bosta oba operaterja, tako slovenski in avstrijski, poskušala v kriznih trenutkih dvojezično uskladiti svoje dobronamerno delovanje. To v kriznih trenutkih ne deluje! To je potrdil požar v Mt. Blancu.

Ubežni rov/ali druga cev

Ker davkoplačevalce zanima, za koliko zgradite ubežni rov, kot eden od njih nisem zadovoljen za vašim »bistveno manjšim zneskom«. Po vašem projektu, ki ga je pripravil ASFNAG in predstavil dr. Modic, gre v bistvu za dodatni dimnik za odvod dimnih plinov iz sredine predora, ki ni zgrajen v celotni dolžini predora in kot tak ni primeren za ubežno cev.

Nepreizkušenih sistemov ne bo

Strokovni javnosti je bil predstavljen 3K sistem na konferenci, ki sem jo organiziral na Bledu 4.-5. 12. 1999. G. Hojs navaja, da je bil DARS s sistemom 3K prezračevanja seznanjen že/šele 2002.

Konference na Bledu se je udeležil dr. Alfred Hack, direktor STUVA iz Kölna, ki je bil takrat tudi predsednik ITA (International Tunnelling Association), česar pa ob vabilu sploh nismo vedeli in nas je ob prihodu prijetno presenetil.

Res pa je da se te konference zaradi prednovoletnega rajanja ni udeležil nihče iz Darsa in ministrstva za promet, kot niso bili prisotni niti na prvih konferencah v Hamburgu (2001), ITA v Milanu 2001, IRF v Parizu (2001) TU v Gradcu (2002), na katerih sem bil akreditiran razstavljavec ali predavatelj. Za preskus sistema gašenja ali ventilacije je treba zbrati veliko denarja ali sponzorjev in naklonjenosti.

Preizkus stari predor Ljubno

Tu se ponuja možnost, da z dobro voljo racionaliziramo stroške in vsak prispeva po svojih močeh za skupni uspeh in potrebe. Tako DARS kot Slovenske železnice sta potencialna uporabnika tehnologij, ki jih želimo preskusiti. Gre za posebne prednarejene elemente za montažen, spuščen strop, ki so namenjeni 3K ventilaciji, in gasilni sistem z gasilnimi dodatki. DARS lahko uporabi to tehnologijo za Karavanke, kasneje pa morda za Trojane in primorske predore, ko bo EU zahtevala takšno dima varno prezračevanje tudi za krajše predore. Vsi pristojni se izmikajo in ni bilo mogoče organizirati srečanja, kjer bi se brez preveč dopisovanja dogovorili o realnih možnostih za sodelovanje.

Lani, 9. 5. 2008, je DARS v dopisu sporočil, da ni pristojen in ne razpolaga z starim predorom Ljubno in naj se obrnemo na DRSC. Prepričan sem, da se v upravi Darsa veliko hitreje uskladijo za izplačilo nagrad članom uprave za delovno uspešnost.

Že leta 1997 smo kot prvi v Evropi, če ne na svetu, izvedli prvi manjši test gašenja z vodno meglo v predoru ob čistilni napravi Javornik. Ne morem se strinjati, da ni uspel, kot to zavaja javnost g. Hojs. IR kamera je jasno zabeležila, da nam je uspelo uspešno hladiti požar (kar počne naša konkurenca še danes) in da je sama megla ob ustrezni nekontrolirani ventilaciji nezadostna.

Naj g. Hojsa seznanim, da sem že leta 2001 pripravil vse za »hladni« preskus gasilnega sistema v predoru Zide pri Trojanah in so mi tuji sponzorji celo dostavili visokotlačne cevi (Sandvik) ter kontejner za visokotlačno visoko zmogljivo črpalko (Hammelman) in smo samo tri dni pred preskusom dobili zavrnitev s strani Darsa.

V Sloveniji ni objekta za preizkuse

Gospod Hojs, tudi v tej točki se zelo motite. RLV ima predor manjšega preseka, v katerem smo že leta 1997 izvedli preizkuse različnih gasilnih sistemov. Pa tudi hiperbarično komoro za reševanje manjšega števila zastrupljenih z monoksidom in dimom imamo v kletnih prostorih Kliničnega centra, čeprav ste na gasilski vaji v Karavankah navajali kot najbližjo hiperbarično komoro avstrijsko v Gradcu.

Poleg predpisov je kot investitor včasih treba imeti tudi lastnega ali najetega strokovnjaka, da se napake ne ponavljajo na strošek davkoplačevalcev:

Hidratne niše v odstavnih nišah so v Sloveniji na napačnih mestih ravno tam, kjer bo goreča kabina tovornjaka in teh učinkovitih gasilnih sistemov ne bo mogoče uporabiti.

V predorih ste instalirali osvetljene table »zeleni škrat«, ki označujejo smer pobega, na desni strani predorov, prehodi v drugo cev se nahajajo na levi strani kot tudi neosvetljene table z »zelenim škratom«.

Že pred začetkom gradnje nove galerije Šentvid sem opozarjal in informiral zaposlene v Darsu na novo tehnologijo PP vlaken, ki kot zelo cenen dodatek betonu v času gradnje izredno izboljša požarno odpornost betona in s tem AB konstrukcij. Če bi DARS kot dober gospodar in investitor temu prisluhnil, bi v novi galeriji Šentvid porabil za 2 x 100 metrov galerije okoli 12.000 evrov, tako pa je v tem novem delu galerije stal protipožarni omet 450.000 evrov, potem je stalo tudi odstranjevanje na strošek SCT in sedaj DARS snuje že nove omete, ki bodo zaradi dodane mrežice in kvalitetnega vodnega čiščenja dražji vsaj 600.000 evrov.

Z vašimi prepočasnimi reakcijami pri zamenjavi delitacij ste voznike oškodovali za deset tisoče ali celo sto tisoče ur, ki so jih porabili v kolonah. »Čas je denar«.

Zato pozivam člane sedanje uprave Darsa, da se odpovedo svojim nagradam za uspešno delo in že končno poplačajo nemške turiste, ki so jim s svojim dejanji stregli po življenju, ter podprejo razvoj slovenskega sistema za varnost v predorih, ki bo omogočil zelo hitro in cenovno učinkovito nadgradnjo predora Karavanke. Ta sistem bo hkrati v naslednjih desetih letih izvozni hit za nadgradnjo vseh predorov v EU, ki so daljši kot 3 kilometre, saj EU smernica zahteva, tudi če so dvocevni, odsesovalno prezračevanje.

Samo Hrvaška bo imela po dograditvi predora pri Makarski 33136 metrov predorov, ki imajo požarno nevarno vzdolžno prezračevanje.

Andrej Čufer, u. d. i. a., MBA

V današnjem Delu pa je spet nekaj na temo protipožarni plošč v tunelu-galeriji Šentvid.

Bolj, ko to spremljam bolj se mi zdi, da se v tunelu lahko najbolj zanesemo na fante z Jesenic...