1. delo z mladino zahteva drugačne pristope in obnašanja, saj imamo opravka z otroci. To ne velja samo za mentorje ampak tudi za sodnike. (Pre)pogosto se dogaja, da se sodnik obnaša prepotentno in igra neko avtoriteto, zato ker nosi značko. Tudi sodnik mora vedet, kako pristopit do 7 letnega otroka. Kako naj pionir najboljše izvede vajo, če se ga otrok boji? Osnove vzgoje in odnosa do mladih nas seveda naučijo na tečaju za mentorja mladine.
2. Povejmo si po pravici, da so iz vidika sodnikov mladinske discipline zanemarjene in se jih vzame z levo roko. To se najbolj izkazuje na nižjih nivojih. Tako pač privede do nekvalitetnega sojenja in seveda krivic do tekmovalcev-otrok. Na koncu pa še do nepotrebnega kreganja, katerega na mladinska tekmovanja absoutno ne sodi. Pa ne me prepričevat obratno, ker se v praksi dogaja ravno to. Pol pa imamo razne cvetke iz vozlov, dolžine špag, predpriprave orodja itd.
3. Kolkor je meni znano, področje tekmovanj iz kviza, dmg, orientacije, ni zajeto v temeljno usposabljanje za sodnike. Lahko pa da se motim
4. kdo bo najboljše znal ocenjevat izvedbo vaj kot mentorji sami
5. trenuten nabor obvladovanja izvedbe tekmovalnih disciplin je širok, morda za nekatere tudi preširok. Sodnik pa mora poznat vse 100%, v praksi pa žal ni tako. Z zmanjšanjem nabora tekmovanj, lahko učinkovito dvignemo znanje in posledično zmanjšamo verjetnost sodniških napak na tekmovanjih. Žal tekmovanja niso samo trodelec!
6. Z kombinacijo funkcije mentorja in njegove nadgradnje mentorja sodnika, dobimo tudi po društvih boljšo podlago za bolj kvalitetne društvene vaje, saj je mentor sodnik neposredo vključen v delo z mladimi v društvu, kar za večino sodnikov v trenutni obliki to ne morem trditi.
7. Mladim naj sodijo mladi