Kontroliran požig trave

[Carleone]

Kaj menite o tem, da bi občanom nudili storitev "kontroliran požig stare trave" ??

[rfireman]

Ni slaba ideja pa še manj intervencij bi bilo oz. požarov, ki ven iz tega nastanejo

[Scottusa]

Pri nas V PGD Podgrad to večkrat izvedemo če nas kakšen krajan prosi za to. Ponavadi smo izvozili z GVGP -1 Sedaj ko imamo tudi GVC pa se glede na dostopnost terena odlocimo s katerim vozilom bomo izvozili.

[teoretik]

V našem društvu že nekaj let vsako pomlad vnaprej pripravimo vajo z naslovom "požar v naravnem okolju". Ko nas stranka prosi za požarno stražo pri požiganju najprej dopolnimo načrt vaje s konkretnimi podatki o terenu in nato se lotimo kontroliranega požiga. Pri tem ugotavljamo predvsem hitrost širjenja požara glede na nagib terena, glede na vremenske pogoje in seveda tudi glede na vrsto gorljive snovi (majhna trava, velika trava, trsje, grmičevje ...). Vsakič tudi ugotavljamo "možni vzrok" požara. Kot vzroke požarov uporabljamo cigaretne ogorke, odprt plamen in podobno. Kontroliran požig trave je najboljši način učenja mladih gasilcev za gašenje požarov v naravi.

[Oskar]

Mi sicer to delamo , ampak se poskušamo izogibat temu. zakaj ?
Okoljevarstveniki , lovci itd.. niso preveč navdušeni nad tem početjem.
Kakšne so kaj predpisi, ali sploh lahko to počnemo, ali nas lahko kdo toži ?

prosim za hitre odgovore, ker nas krajan že nekaj časa prosi za kurjenje trave.

[Tomkat]

Oskar, mislim da boš tule našel kar potrebuješ: Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
Še link: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? ... evilka=106

Določila so zanimiva tudi v situaciji, ko nas center dvigne na recimo travniški požar, naletiš pa na občana ki te "nap..." v stilu: "kaj se pa greste da polivate, saj samo suho travo kuri"
(Mi smo nekaj takega doživeli ta teden) Ampak, ko zrecitiraš uredbo in člen pa omeniš inšpektorja in globo je ponavadi hitro mir.

[kultivator]

6. člen

Prepovedano je:
1. kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov;
2. kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih, če niso izpolnjene zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena;
3. zažigati kmetijska neobdelovalna zemljišča in nerodovitne površine iz 6. točke 2. člena te uredbe.



Kazen je pa 125€ (30000SIT)

[Carleone]

Slednja uredba velje le ob veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti.

Kar se tiče okoljevarstvenikov verjamem da znajo drekati, sicer pa je bolje da požgemo 50m2 kot pa da ogenj uide in pride do večjih izpustov...

[Peter]

Slednja uredba velje le ob veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti.

Ne bo držalo, res pa nekateri deli veljajo samo takrat.

Spodnji članek na razumljiv način razloži, zakaj požiganje ni primeren način za odstranjevanje suhe trave:

SEŽIGANJE RASTLINSKIH OSTANKOV V NARAVI

Sezona požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi tople in suhe jeseni in pomladi podaljšuje. Najpogostejši povzročitelj je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo.

Požare zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel in zemljo pognojijo s pepelom. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike najbolj neprimerna in neutemeljena.

OKOLJSKI RAZLOGI
Glavni razlog za prepoved kurjenja je predvsem v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča tudi velika okoljska škoda, da se pri kurjenju širi neprijeten vonj, kar je zelo neprijetno v urbanih okoljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo strupeni plini, dim ter saje, ki so po dognanjih strokovnjakov, toksični in karcinogeni! Glej tudi Evropsko direktivo o kakovosti zunanjega zraka!

RAZLOGI IZ VIDIKA AGROTEHNIKE IN AGROKULTURE
Praviloma s kurjenjem rastlinskih ostankov povzročamo negativne posledice za tla oziroma rodovitno prst. Pri kurjenju organske mase so tla izpostavljena visoki temperaturi, ki ni značilna za ta pedološki horizont. Visoka temperatura povzroča, da poleg mase, ki jo želimo sežgati, popolnoma propadejo občutljive vrste kmetijskih rastlin, ki bi jih še želeli obdržati. Ogenj in visoke temperature celo stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih plevelov, ki se jih bomo s težavo, predvsem pa z višjimi stroški, znebili. Ogenj rastišče s svojim delovanjem tudi zakisa, v kisli frakciji tal pa uspevajo le manj intenzivne rastline in nekateri pleveli. Površina sicer po sežiganju z zakasnitvijo ozeleni, toda botanična sestava vzniklih rastlin bo na takšnih površinah po biološki in krmni vrednosti bistveno slabša! V zgornjem zračnem sloju ornice, torej na površini, kjer sežigamo, je največja količina koristnih mikroorganizmov, ki iz organskih ostankov v procesu humifikacije proizvajajo rastlinam potreben humus. V tem sloju so tudi drobnoživke, ki skrbijo za proizvodnjo in strukturo humusa in strukturo tal. Visoke temperature, ki jih povzroči ogenj, uničijo velik del drobnoživk in humusa v tleh, tla brez humusa pa so praktično nerodovitna!

V zadnjih letih se z linearnim zmanjševanjem staleža živine, zmanjšuje tudi delež humusa v tleh, zato bi morali težiti ravno k temu, da bi čim več organskih ostankov zaorali v zemljo in ne sežigali. S tem ukrepom bi tudi blažili učinke suše! Sežiganje trave oziroma organskih ostankov na njivah in vrtovih pa ni primerno zgolj iz biološkega vidika. Gost, jedek, bel dim moti bližnjo soseščino, kar seveda ni najbolj prijazna gesta.

Požgana tla v nagibu so ob večjem deževju dosti bolj izpostavljena eroziji in nevarnosti plazenja.

Delček neprevidnosti in precenjevanje lastnih sposobnosti pa sta lahko razloga, da goreča površina preide na področje, ki ga ne želimo požgati, kar lahko povzroči veliko materialno škodo in ogrozi človeška in živalska življenja.

Za vzdrževanje kultivirane krajine so bistveno primernejši postopki z organsko maso, kot so podoravanje, redna košnja, mulčenje ali kompostiranje.

vir: http://www.slovenj-gradec.si/obcani/zas ... _resevanje

O požigalniški kulturi govori tudi članek doc. dr. Janka Božiča iz Biotehniške fakultete:

Sodobna požigalniška kultura
doc. dr. Janko Božič, Biotehniška fakulteta - Oddelek za biologijo, Ljubljana

Ljubljana, 29.7.2008

Ob raznih zgodbah o odmiranju čebel sem postal bolj pozoren kaj se dogaja v naravi okrog nas. To, da prismrdijo pesticidi ob sprehodu skozi vinogradniško vas, je že samo po sebi umevno. Nekoliko bolj čudno in nenavadno pa je, da se je mestna kultura zelene angleške travice preselila na čisto podeželje. Ljudje imajo prave rituale, da se sprehajajo z brenčečimi bencinskimi kosilnicami vsak vikend okoli svojih hiš in po dvorišču. Ob opustitvi kmetovanja jih morda to vsaj malo spominja na delovno vnemo na kmetiji. Seveda je to daleč od pravega kmetovanja. Sprašujem pa se o racionalnosti take košnje. Seveda, če je to namenska trava po kateri se valjajo otroci, potem je tu nek smisel, drugače samo za okras je pa čudno.

Poleg običajnih načinov skrbi za travo pa lahko na našem podeželju opazimo še zelo posebno skrb za travinje. Ljudje posušijo travo, nato pa sprožijo velik dimni signal. Huje kot ob vpadih Turkov. Ali se je morda prebudil strah pred vpadi hord lačnih in brezposelnih ljudi? Ali trenirajo za nova kresovanja? Verjetno ne. Prej je v njih malo piromanstva. Nekako se je pač potrebno znebiti trave. Pomladi si lahko privoščijo požiganje na rast suhe trave, poleti pa to ne gre. V obeh primerih je to skregano z razumevanjem okolja in skrbjo za zmanjšanje CO2 v zraku. Saj ne, da bi kaj bistvenega prispevali. Gre za kulturo odnosa do okolja. Pri vsej okoljski skrbi se preveč pozablja na kroženje ogljika. Ni dovolj zmanjševati rabo fosilnih goriv, tudi obnovljivih virov ne moremo kar sežigati. Če je trava zrasla, to ne pomeni, da jo moramo kar sežgati. Bolje bi bilo, da bi počasi se spremenila v humus. Tam ogljik čaka veliko dalj časa. Tu se poraja tudi dvom o politiki zmanjševanja CO2 v zraku z uporabo obnovljivih virov. Če bomo sekali mlada drevesa in požgali vse vejice, bomo hitro zakrožili ogljik v sistemu in še povečali količino neželenega plina v zraku. Glede bilance ne bi bilo dosti drugače, če bi les ostal v gozdu ali pa kot trajen gradben material, kurili pa bi nafto. Morda bi bilo še bolje, ko bi večji in vitalen gozd uspel vezati še več CO2 iz zraka. Morda se bo v krizi ob pomanjkanju fosilnih goriv začelo krčiti površine gozdov, kar pa bo sigurno še dodatno obremenilo ozračje.

Poleg vžigalic nekateri uporabljajo tudi kemijo za požig rastlin. Vzamejo herbicid, poškropijo travnik in lepo porjavi in trava nekaj časa ne raste. To „kulturo“ sem opazil v ZDA, kjer si tako zmanjšajo stroške za košnjo. Sem pa nekaj podobnega opazil tudi pri nas, ko je mestni vikendaš svojo majhno travno parcelo ukrotil s herbicidom. To pa je pravo uživanje v naravi, kaj? Morda bo pogrešal asfalt in si bo še naredil ploščad.

Človek si je nekoč s požiganjem pripravil polja za pridelavo hrane. Kot da se je to usedlo v človeško kulturo in se tega ne moremo znebiti. Ob prepričevanju milijonov razvitih zemljanov bo zraslo mnogo več milijonov zemljanov, ki ne bodo morali preživeti z vsaj malo večjega takšnega ali drugačnega „požigalništva“. Pa da ne bo pomote. Ob pretirani porabi, bolje rečeno potrošnji, v razvitem svetu, se morebitno prepolovljenje ne bi toliko poznalo, kot bodo vsi razvijajoči zemljani poskusili vsaj kako destino našega potrošniškega življenja. In morje bo raslo....

vir: http://web.bf.uni-lj.si/jbozic/CIS/Pozigalnistvo.html

Če boste kljub napisanemu še vedno pripravljeni odnašati rit tistim, ki ne morejo/ne znajo/nočejo gospodariti s svojo zemljo, vam predlagam, da se udeležite Stevčijevih dnevov in poslušate predavanje Lučke Kajfež Bogataj.

Izjema je seveda način, ki ga izvajajo v teoretikovem društvu.

[Oskar]

8.8.2009 je bil v Večeru objavljen zanimv članek ki govori o kurjenju v naravi.

Citiram samo del članka:

Ministrstvo za okolje navaja, da je kurjenje odpadkov v naravi , kamur sodi tudi zeleni vrtni odpad oziroma ostanku urejanja vrtov, prepovedano, saj sodi med nenadzorovano obdelavo odpadkov itd...(dr. Lucija Jukič Soršak)

če kdo najde cel članek naj ga prilepi in navede vir.

kazni so od 1200 do 1400 eur

[Peter]

Kurjenje vrtnih ostankov je prepovedano

V Večeru se je v zadnjih tednih v pismih bralcev razplamtela zanimiva diskusija med Alojzom Senekovičem in Mestno občino Maribor (MOM) o sežiganju odpadkov v naravnem okolju. Senekoviča je zmotilo, da posamezniki v naravi sežigajo različne odpadke, med drugim tudi zeleni odrez in druge ostanke vrtov, zato je na MOM naslovil javno vprašanje, kdo je odgovoren za red na tem področju in ali so možni kakršnikoli ukrepi zoper onesnaževalce. Z MOM so odgovorili, da lahko sežiganje v naravnem okolju v grobem razdelimo na dva dela; na sežiganje odpadkov in sežiganje ostalih predmetov. Med slednje naj bi sodilo tudi sežiganje ostankov, ki so nastali pri urejanju vrtov in parkov, zato naj to ne bi bilo sporno in kaznivo.
Ker Senekovič z odgovorom ni bil zadovoljen, je na občino ponovno naslovil javno vprašanje, tokrat je želel izvedeti, ali je dovoljeno kakršnokoli kurjenje odpadnih materialov v naravnem okolju. Odgovor MOM se je glasil, da način ravnanja z odpadki določa Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki v petem odstavku 5. člena določa, da je treba z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje, in brez uporabe postopkov, ki z emisijo snovi ali energije povzročajo čezmerno obremenjevanje voda, zraka in tal in bistveno poslabšanje življenjskih možnosti živali in rastlin. Kaj je čezmerno ali bistveno poslabšanje, po mnenju MOM, odloča republiška inšpekcija.

Kazni od 1200 do 1400 evrov
Na dopisovanje so se odzvali na Ministrstvu za okolje in prostor. Njihova pojasnila kažejo, da je bila mariborska občina pri pripravi odgovorov Senekoviču precej površna. Z ministrstva tako pojasnjujejo, da je kurjenje odpadkov v naravi, kamor sodi tudi zeleni vrtni odpad oziroma ostankov urejanja vrtov prepovedano, saj sodi med nenadzorovano obdelavo odpadkov. Dr. Lucija Jukič Soršak: "Uredba o ravnanju z odpadki določa splošna pravila ravnanja z vsemi odpadki, tudi komunalnimi. Po uredbi je odpadke prepovedano puščati v naravnem okolju, odmetavati ali nenadzorovano obdelovati (predelati ali odstraniti). To pomeni, da je tudi kurjenje odpadkov v naravi kot način njihovega nenadzorovanega odstranjevanja prepovedan."

Uredba tudi določa, da je treba vse odpadke obdelati (predelati ali odstraniti). Obdelavo mora zagotoviti imetnik odpadkov, ki jih mora obdelati sam oziroma jih mora prepustiti pristojnim službam. V skladu z uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov obdelava pomeni kompostiranje, anaerobno razgradnjo, mehansko-biološko obdelavo ali katerikoli postopek higienizacije teh odpadkov, nikakor pa ne sežiganje v naravnem okolju. Določena pravila veljajo tudi za oddajo odpadkov, saj mora imetnik odpadkov zagotoviti, da se odpadki ne mešajo, zato da jih je kasneje mogoče obdelati. "Imetnik odpadkov, ki je fizična oseba in ne ravna v skladu z omenjenimi zahtevami uredbe, se za prekršek kaznuje z globo od 1200 do 1400 evrov," še pojasnjuje Jukičeva.

Občina vsebino interpretira "po domače"
Na površnost odgovornih na občini kaže tudi dejstvo, da so v odgovoru Senekoviču navajali napačno zakonodajo. MOM se namreč sklicuje na Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki pa ne velja več. Pravno veljavna je namreč Uredba o ravnanju z odpadki, ki je pravilnik razveljavila, saj ta med drugim ni imel kazenskih določb, medtem ko jih uredba ima. Ob tem so se na MOM sklicevali tudi na napačen odstavek, saj ne gre za 5. ampak 6. odstavek 5. člena uredbe, ki pa je v tem primeru celo pravno nerelevanten. Napisali so namreč, da "pristojna republiška inšpekcija za okolje in prostor odloča, kaj je čezmerno ali bistveno poslabšanje. "To ne drži. 6. odstavek 5. člena je načelna določba o okoljskih pogojih in je usmerjena k doseganju glavnih ciljev glede ravnanja z odpadki, natančneje pa so mejne vrednosti in načini ravnanja določeni v drugih predpisih, ki urejajo emisije v okolje in ravnanje z odpadki. Ker pa je nenadzorovana predelava prepovedana že z 2. odstavkom tega istega člena, se 6. odstavek tukaj sploh ne uporablja, torej ne velja za sežiganje v naravi," še pojasnjuje Jukičeva.

IGOR SELAN
(8.8.2009)
vir: http://www.vecer.si

[alc33]

Tako je v več občinah, kjer so OS sprejeli sklepe o odlaganju odpadkov, kjer suho travo ter ostale podobne stvari uvrščajo med odpadke, zato jih je prepovedano kuriti.

Lp.