Forum Gasilci.org

Včasih razmišljam kam nas bo pripeljal razvoj v gasilstvu, kaj bo čez nekaj desetletij?

Pa sem prišel do vprašanja, ali je to sploh še hobi, seveda govorim o prostovoljcih. Pri nas zadnje dni po 7 ur skupaj, vsak dan vozimo vodo, skoraj vsako soboto imamo takšne in drugačne delovne akcije v domu, njegovi okilici in v vasi, to seveda traja nekaj ur, itd.

Potem pa se vprašaš ali je to še hobij, ali je že kaj več, za kar ne ostaja poimenovanja, ali pa ga jaz ne poznam?!

Kaj menite vi?!

LP!

Matjaž

hobby in hobi -ja [hobi] m (o)
najljubše delo v prostem času; konjiček: zbiranje znamk je njegov hobby; vsak bi moral imeti kak hobby

konjiček -čka m (i)
najljubše delo v prostem času: zbiranje starin je njegov konjiček / skoraj vsak človek ima svojega konjička

Po mojem mnenju je gasilstvo zelo naporen hobi, ki zahteva veliko časa, odrekanja, poguma in vztrajnosti.
Kje je meja pa jaz ne vem določiti. Lahko se nekdo z gasilstvom ukvarja poklicno, pa je še vedno njegov glavni hobi gasilstvo.

Mislim, da je naše delo premalo cenjeno, to pa zato ker smo za javnost zaprti in premalo obveščamo medije o problemih, ki jih imamo.

Kadar zgradimo nov dom ali kupimo nov avto nikdar v medijih ne omenjemo, kako težko smo prišli do denarja, koliko ur dela je bilo vloženega, kakšne borbe smo imeli z lokalno oblastjo, koliko nam je država pobrala, zato da bomo lahko šli pomagat, ko nas bodo rabili... Mi pa se vsem po vrsti zahvaljujemo in jim lezemo v r... (Oprostite izrazu ).
Še plačujemo zato da lahko delamo in gasimo in opravljamo naše poslanstvo...

Dokler se tukaj ne bomo spremenili, bo gasilstvo še vedno premalo cenjen hobi, ki ga bo izkoriščal in se norčeval iz njega vsak ki ima pet minut časa...

Metod G.

Ja, gasilstvo bi moralo res biti bolj cenjeno, čemur pa ponekod ni tako. Vse manj je ljudi,ki bi aktivno sodelovali v PGD-ju in se izobraževali. Gasilerija niso samo veselice,kot nekateri zmotno mislijo,ampak je še veliko drugega,česar pa ponavadi širša javnost ne pozna dovolj, saj razen veselic ljudje včasih sploh ne dobijo prave slike o dejavnostih in aktivnostih društva.

Vseeno upajmo na bolje.

Moja tradicija - pozabil na prijavo.

Po mojem je pri pravih gasilcih to način življenja. Vsaj pri meni je tako. Grem na morje z družino, pa ves čas gledam, kje so gasilski domovi, kakšno opremo imajo gasilci drugod... Ni mi žal niti ene minute, porabljene za gasilstvo. Nikakor. V teh čudnih časih se mi zdi, da je to ena izmed redkih res pozitivnih dejavnosti. Zadnjič me je kolega v službi vprašal, ali bi takrat v WTC-ju v NY šel pomagat, ne glede na to, da imam družino in da sem prostovoljec. Odgovoril sem mu, da bi odšel brez premišljevanja. In da bi to naredil še enkrat če bi se WTC ponovil.

Ne, po mojem je gasilstvo več kot hobi. In če sodim po mojih najožjih gasilskih prijateljih in kameradih, ta trditev drži.

Po moje je gasilstvo premalo cenjen hobi, saj vsi vidijo le kak se ga kje napijejo al pa da samo veselice delajo itd. Zelo redko kdo pa ve koliko truda, minut, ur, dnevov in tednov gasilci vložijo v razvoj gasilstva, gasilcev in pripomorejo k boljšemo delovanju tako operativnih enot kod delovanju društev. Konec koncev pa nihče ne vidi koliko truda je vloženo v pomoč ljudem v nesreči.
Gasilstvo definitivno ni več hobi, ampak je eno(če ne edino) najbolj humanih del- saj ga ni boljšega občutka ko želiš nekomu v nesreči pomagat, le ta pa ti na koncu reče (pa še na očeh mu piše) - Hvala.

Po mojem je zelo žalostno, če je življenje in premoženje nekoga odvisno od hobija. Tisti, ki so gasilci tako kot zbiralci znamk ali gobarji, zame niso pravi gasilci in s takimi si pri pravih intervencijah težko pomagaš. Ja, dokler stojiš 15m od hiše in špricaš po strehi v lepi uniformi, za policijskim trakom pa te občudujejo najstnice, po požaru pa razlagaš vsem znancem, kako si rešil deset ljudi in sam pogasil požar, to potem je res še najbližje hobiju. Jaz sem ribič, on je gobar, ti pa si gasilec. Če imaš čas in če se ti da. Na pomoč, dobesedno!

Hmmm...
Prej bi rekel da je to neke vrste poslanstvo- neka višja sila ki te v to vleče.
Popolnoma zastonj in neglede kam in kako.
Čudno mar ne...?

Ja, zanimanje širše javnosti za zadeve v zvezi z gasilstvom je res majhno. Kot primer naj navedem kakšno sektorsko vajo pri nas, kjer je kljub njeni obsežnosti in le malo "firbcev". Zgodilo se je že tudi, da niti nas gasilcev ni bilo dovolj za normalno izvedbo in je nato večina morala delati vsaj za dva.

No,da ne bo preveč pesimistično zvenelo- na zadnji taki vaji nas je bilo toliko, da nekateri niso imeli kaj početi.

Pozdravček! Sem novinarka na RTVju in pripravljam prispevek o porstovoljnih gasilcih, predvsem me zanimajo študenti. Bi želel kdo vaše tezave povedati tudi pred kamero, lahko pa tudi naredimo samo predstavitveni prispevek. Prosim sporočite mi svoje mnenje. Lahko tudi na e-mail, marusa_prelesnik@yahoo.com

Ne vem, če sem ga kdaj jemal kot hobi. Morda kot gasilec pionir. Kar se pa tiče operative, pa je več kot hobi, morda res bolj neke vrste poslanstvo... nekaj kar čutiš, da moraš narediti. Smo vendarle v "službi" ljudstva.

Dekleta in fantje poskusite se spominti gasilskih tovarišev , ki pridejo 1x ali 2x letno med "prostovoljne" gasilce. To so tisti, ki imajo gasilstvo za hobij. Ne glede na definicijo hobija.
Tako, kot smo včasih rekli: "Prostovoljci so leta 1945 umrli....".

Zame operativno gasilstvo ni hobi ampak način življenja.

Gasilstvo vsaj zame ni več hobi je resno delo v katerem uživam.

MARUSA Objavljeno: 8. november 2005, 11:17 Naslov objave: PROSTOVOLJNO GASILSTVO MED ŠTUDENTI

--------------------------------------------------------------------------------

Pozdravček! Sem novinarka na RTVju in pripravljam prispevek o porstovoljnih gasilcih, predvsem me zanimajo študenti. Bi želel kdo vaše tezave povedati tudi pred kamero, lahko pa tudi naredimo samo predstavitveni prispevek. Prosim sporočite mi svoje mnenje. Lahko tudi na e-mail, marusa_prelesnik@yahoo.com

Spoštovana Maruša če te zanima kaj, mislim da nas je tukaj gor kar nekaj takih ki smo še študenti.

Ne vem o katerem hobiju se vi pogovarjate tukaj. Gasilstvo nikoli ni bilo in ne bo hobij ampak je to javna služba!!! Na žalost pa je vse več takih, ki o gasilstvu razmišlajo kot o hobiju, zato jih vidiš pri aktivnem delu v društvu ponavadi le na občnem zboru ali na kakih izletih, kjub temu, da je dobro usposobljen vsaj kar se tiče po činu, prakse mu itak primankuje.

Seveda moramo spodbujati že najmlajše in jih vključevati v naše dejavnosti, da pritegnemo njihovo veselje do gasilstva in ne samo do vaj. Upam, da se bo stanje poboljšalo. Za svoje društvo moram reči, da se vsako leto najde nekaj mladincev, ki opravijo osnovni tečaj in potem še nadaljevalni.

V upanju, da gasilstvo ne bo postalo hobij NA POMOČ!

Zame kot za marsikaterga je gasilstvo način življenja,ko gledaš na svet drugegače in si 24 ur na dan pripravljen na klic,ko te nekdo potrebuje.
Moje plačilo pa so IZKUŠNJE in beseda hvala in to mi pomeni največ!!!
Vsekakor pa je naše delo PREMALO cenjeno marsikje pri marsikom do nedavnega tudi v lastnem zakonu(na žalost) pa vendar življenje gre naprej in mi z njim!!!