Forum Gasilci.org

pd napisal/-a:DA SE VSA DELA V PGD ZA REDNO DELOVANJE DELAJO BREZPLAČNO.
PD

Podatek, da je bilo konec lanskega leta v Sloveniji registriranih 19 tisoč 246 društev, priča o razsežnosti področja, ki se ga loteva ta zakon. Istočasno pomeni izredno veliko različnih interesov, ker pa morajo biti rešitve univerzalne, veljavne za vse, se marsikdaj srečujemo s situacijo navzkrižnih interesov, kar je za nekoga skoraj idealno, je za nekoga drugega dobesedno pogumno. Ne gre pozabiti, da gre za zelo različna področja interesov od športa in rekreativnih dejavnosti, do društev za pomoč ljudem, kulturna in umetniška društva, izobraževalna, društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali ter rastlin, stanovska društva, društva za razvoj kraja, politična društva, društva za duhovno življenje in še bi se našlo kaj. Nekatere od teh delujejo praktično brez kakršnihkoli finančnih sredstev in jih druži samo skupni interes dejavnosti, med tem ko nekatera društva brez finančnih sredstev ne morejo poslovati in poslujejo z milijardami, mišljene so predvsem zveze. Večji kot so proračuni društev, več iznajdljivosti morajo pokazati vodstva za zagotovitev teh sredstev, ker lastna dejavnost to ne omogoča. To velja predvsem za športna društva, kjer prodaja vstopnic ne zadostuje za pokritje vseh potreb društva. Specifičen je primer gasilskih društev, kjer lastna dejavnost ne prinese praktično nobenih finančnih sredstev, njihova dejavnost varovanja življenja, premoženja, naravne dediščine, se pravi funkcija zaščite in reševanja pa zahteva velika sredstva za nabavo opreme in vzdrževanje, pa tudi permanentno šolanje za vedno nove in nove izzive. Posebno pomembne so aktivnosti gasilcev v preventivni dejavnosti, kar je seveda najboljša zaščita. In kljub vsej deklarirani in v praksi neštetokrat dokazani humanitarni dejavnosti, tega statuta nikoli niso mogli pridobiti. Rešitve novega zakona bi eventualno lahko rešile zagato. Pri gasilskih društvih je področje poslovanja lahko zgled, ker na tem področju gasilci praktično samo dajejo, predvsem s svojim delom. Drugačno pa je področje športa, za katerega vlada velik družbeni interes, kjer se prepleta amaterizem, seveda v smislu finančnih nadomestil, na visoki strokovni ravni in čisti profesionalizem s popolnoma drugačnimi zahtevami, drugačnim delom in drugačnimi rešitvami. Obstajajo tudi kombinacije. Pri velikih sistemih ni mogoče pričakovati, da bodo igralci igrali zastonj in da bi trenerji in ostali, ki so nujni v sistemu, svoje delo opravljali zastonj ob takšni intenzivnosti dela in to ni sporno. Sporno ni niti včasih že kar preveč materializirano razmišljanje, da se vse začne in konča pri denarju. Problem začne nastajati pri načinu dela. Nekateri bi po vsej sili radi delali kot delajo veliki, ne da bi upoštevali naravne omejitve. Naš športni trg premore 2 milijona potencialnih kupcev, gledalcev, medtem ko nemški 70 milijonov. Predvsem zveze bi morale to upoštevati in postaviti standarde za naš trg in ne za nemškega. Tudi zato se nam dogaja, da imamo bogato infrastrukturo, vključno z bogatimi zvezami, nimamo pa bogatih društev, ker je za njihovo delo enostavno zmanjkalo denarja. In tu nastopijo problemi. Društva brez velikih sponzorjev enostavno ne morejo preživeti in večina sredstev ni pridobljenih z lastno dejavnostjo, vstopnice pa ne zadostujejo. Novi zakon mora dopustiti takšen način financiranja, ki športnih društev ne bo omejevalo. Istočasno pa v SDS podpiramo poostreno kontrolo nad uporabo sredstev. Nedopustno je, da ko društvo zabrede v nekaj stomilijonsko finančno luknjo in sanacije ni mogoče opraviti, se enostavno razpusti in to brez posledic, brez tega, da bi upniki bili kakorkoli poplačani. To pomeni, da so neumni vsi tisti, ki tega ne počenjajo. Intervencija države je nujna s poostreno kontrolo in z vzpostavitvijo enakih pogojev za vse. Če bo novi zakon uspel najti rešitev za pravilno obravnavanje društev, mislim predvsem športna, ki večino sredstev za svoje delo in obstoj dobijo od zunaj s sponzorstvi in pokroviteljstvi ter poslujejo v skladu z zakonom, potem je zakon sprejemljiv. Poleg tega pa je ta zakon tudi nujen. Nujno potrebno je odpraviti zlorabe pridobitne dejavnosti pod krinko društvene dejavnosti, ki ogroža elemente trga. Nekateri primeri načrtnih zlorab mečejo slabo luč na celotno društveno dejavnost. Ta dejavnost, na nekaterih področjih je Slovenija s svojo več kot stoletno tradicijo vzor v Evropi, ima prihodnost, zato moramo društva ohraniti, negovati in tudi zaščititi pred zlorabami. Zato je zakon nujen, mogoče že celo malo pozen. Prepričani smo, da so določene knjigovodske poenostavitve pri majhnih društvih dobrodošle, dodaten nadzor pri tistih z nad 200 milijoni prihodkov pa nujen. Edino na tak način bo društvena dejavnost ohranila svoj ugled in podporo javnosti. Brez podpore javnosti pa enostavno ne gre in ne bo šlo. Drugače si vsi, ki delajo, ali delamo v tej sferi, sami žagamo vejo na kateri sedimo. Društveno dejavnost je potrebno ohraniti, potrebno pa jo je postaviti na zdrave temelje in za vse enako. V SDS podpiramo zakon v prvi obravnavi.