GASILSKE ŠALE in ANEKDOTE

[Oskar]

ANEGDOTA

SAMO

V regijski center za obveščanje Maribor je poklicala ženska:"Halo, ste vi Samo ?" Operater ji odgovori:" Ne gospa, to bo pomota" Ženska odgovori:" Če pa imam na mobiču izpisano , da me je klical neki samo iz 112 !" Tedaj je operater ugotovil, da je bila ženska v območju slabega signala in telefon ji avtomatsko napiše SAMO 112.
Sicer pa , motiti se je človeško

[Andrej]

V Bohinju so imeli požar na županovem gospodarskem poslopju. Poklicali so gasilce ki so pridrveli s svojim vozilom in se preko dvorišča zapeljali naravnost v goreče poslopje. Nekako so se uspeli izvleči iz ognjenega prijema pa tudi požar so uspešno pogasili. Župan je bil ves navdušen nad in hitrim in požrtvovalnem posredovanju domačih gasilcev. Zato jim je po končani intervenciji obljubil finančno pomoč. Ker gasilci tako velike vsote denarja še nikoli niso dobili, je župana zanimalo kako bodo denar porabili. "Najprej bomo poravili zavore na našem vozilu, kar bo ostalo bomo pa še opremo kupili", je bil odgovor gasilcev.

[Milek]

Žalostno toda resnično...

Lansko leto so dobili v enem PGD (ki ga nebi imenoval) novo vozilo GV-V2. Po prevzemu so prišli fantje do nas in se malo pozanimali o delovanju črpalke. Vse smo jim razložili in med drugim smo jim povedali, da naj pazijo kakšno vodo bodo črpali oziroma polnili v rezervoar. Mine kakšen mesec in fantje imajo prvo intervencijo z novim vozilom. Travniški požar se je razvil blizu nekega potoka. Zmanjka jim vode in nastala je dilema. Do hidranta je bilo dokaj daleč imeli so pa v bližini potok. Poveljnik in strojnik se posvetujeta in se odločita: "Poklicni kolegi so nam rekli, da naj ne črpamo umazano vodo" Odločitev je padla... Z muljno črpalko so preko vhodne odprtine na strehi vozila napolnili rezervoar. Nato pa so preko vgrajene črpalke nadaljevali z gašenjem....

[Drago]

STARA ZALOGA

Bil sem prisoten, ko smo hitro po osamosvojitvi Slovenije prevzemali eno rabljeno (čudno, ne ) avtocisterno. Podarili so jo "kameradi" - nekje iz juga Nemčije. Ja no, prišel je dan X, skratka; čas slovesnega prevzema. Protokol poznamo - uvod, himna, blabla ect. itd. in bila je že prej dilema, ali naj himno "zasuče" kar DJ iz magnetofona ali pa jo naj zapoje pevski zbor nič, smo rekli - pevci se bodo še itak "nazingali", himna pa naj se kar "zasuče", da bo prej minilo

Rečeno - storjeno DJ "našpona do daske" in.....tisti s posluhom smo zaznali že po prvih taktih "Heeej Slooovaaani"...itd. Vse bi bilo OK, če se naši gosti ne bi že vkopali in salutirali ko spomeniki in kaj sem (smo) hoteli zaradi njih - smo salutirali še mi

Samo potem je (čez čas) DJ tudi ugotovil, da ga je po....ter tudi prekinil, sam sem dal znak pevcem, ki so bili že itak natrenirani, da naj zdaj začnejo oni pa so začeli "zingat" našo (tedaj še novo) Zdravljico
Mi se spet "ukopljemo" (beri: salutiramo), "kameradi" pa več ne no, potem pa je le eden od njih vprašal prevajalca - ta pa mene: ka zaj ? Nič, sem reko: povej mu, da zdaj pač "zingamo" (pojemo)

[Drago]

MURPHY IMA 100 % PRAV – NIKOLI NI TAKO SLABO, DA ŠE SLABŠE NE BI MOGLO BIT !

Bilo je to v času, ko so bile le še redke ceste asfaltirane in ne tako kot danes, ko župani že z »rešpetinom« iščejo kak kvadratni meter kjer bi še lahko (po možnosti pred volitvami) položili asfalt. Naša glavna cesta je sicer dobro v breg »štajgala« in ni ga bilo lepšega za našega Pepeka kot z traktorjem »Vladimircom« se spustit dol po bregi – po novi asfaltni cesti. Odveč je povedat, da je že na vrhi dal v »ler« in ko je »pršibal« dol v ovinek pri cerkvi, ga je zvozil – glih za glih, ko raketa (porka gate).

In bil je to čas, ko smo (pretežno) gasilci vršili (tudi) pogrebno službo. V tistem času so se 90-letniki prvič včlanili v PGD ravno zaradi tega, da bi jih imel kdo dostojno pospravit na oni svet. Pa je umrla naša podporna članica – Ferjančova Trezika (bog ji daj dobro) pa saj je doživela lepa leta, samo vseeno bi ji še privoščil kak liter zelene šmarnice, ki jo je tako »obrajtala«.

In bil je dan pogreba. Štiri gasilske šapke so dostojanstveno potiskale voziček z krsto naše pokojnice od cerkve na cesto; se pravi na »britof«, ki je malo višje (še dandanašnji). Na ovinek so prišli ravno v trenutku, ko ga je »prižgal« dol po bregi tudi naš Pepek z »Vladimircom«. Zdaj pa akcija ! Šapke so »frčale po luftu« naši gasilci so poskakali vsak na svojo stran, Pepek (baraba) pa je zadel lih »trugo« z pokojno Trezo, ki se je potem odkotalila na travnik ob cesti. OK, posledice so se sanirale (kolko se je pač dalo), Pepeku in »Vladimircu« ni bilo nič, le Zefika, ki je bila sicer »frendica« pokojne Treze je »konstantirala«: »Vidite mili moji, kako srečo ma naša Treza, (da je mrtva), ker drgači bi jo oni trotl (naš Pepek) še ubil«.

[Oskar]

ANEKDOTA
KOKOŠI V KRUŠNI PEČI

Zgodilo se je takrat, ko so gasilci gasili še z ročnimi batnimi črpalkami. Gorela je kmetija v kraju Metava pri Mariboru. Zaradi slabih cest so prišli gasilci na požarišče ko so bile že "klanfe " mrzle. (ta izraz so starejši gasilci uporabljali takrat, ko ni bilo več kaj gasiti) Pošpricali so še nekaj majnših žarišč, in ko so sprijaznili , da ni pomoči kakim dvajsetim kokošim , ki so bile v stavbi, je negkdo odprl priprta vrata stare krušne peči. Na začudenje vseh prisotnih so bile vse kokoši v peči žive in zdrave , le nekoliko žejne. Zanimivo , kako je žival vedela , kje je varna pred ognjem.

[Oskar]

Prideta v službo dva gasilca v Evinem kostimu. Povelnik jih nadere:"A sta neumna , zakaj sta prišla delat naga !?" Prvi pravi:" Kolega ima rojstni dan pa sva ga malo polumpala. Vzela sva dve Ukrajinki pa smo šli v hotelsko sobo. Prva je rekla naj se slečemo . Pa smo se slekli. Druga je ugasila luč in rekla "Fanta , zdaj pa delat!" no poveljnik, pa sva prišla !"

[Oskar]

Šala

Ali veš , kaj se zgodi , če se zmotiš in pokličeš policijo na 311 namesto 113 ??
???
Ja policaji se pripeljejo rikverc !!

(fantje pošljite nekaj , da nam ne ukinejo rubrike! )

[Oskar]

ŠALA

Prostovoljni prispevek

Dva gasilca pobirata prostovoljne prispevke za novo gasilsko vozilo. Prideta do hiše , kjer stanujeta dva upokojenca.
"A boste kaj prispevali za novo vozilo ?" vpraša gasilec moškega na vratih
"Čuj Mica , pobirajo za gasilski avto , a boš kaj dala?" vpraša moški ženo v kuhinji.
" Ne dam nič, lani sem dala za mrliški voz, pa se nisem še niti enkrat peljala z njim !"

Prosim, da pisci označite svoje prispevke z ŠALA ali ANEKDOTA. Tako bomo imeli pregled ko bomo izdali knjigo.

[Oskar]

ŠALA (lahko bi bila tudi anekdota )

"ŠILCE"

Dva gasilca v decemberskem mrazu raznašata gasilske koledarje. Bilo je nekje na Gorenjskem. Prideta do kmetije, voščita novo leto in dobita prispevek. Gospodar ju nato vpraša: Bi sedaj potegnila enega hudega ?"
"Seveda bi " se nista branila gasilca.
"Tu je naš pes Tarzan , pa ga potegnita za rep !"

[mihael]

šALA:
Gasilec je pogledal skozi okno gasilske postaje in opazil majhnega dečka, ki se je igral na pločniku. Imel je majhno lestev, pripeto na majhen rdeč vagon, nosil je gasilsko uniformo in na glavi gasilsko čelado. Vagonček je vlekel pes. Gasilcu se je vse skupaj zdelo srčkano, zato je šel ven, da bi dečka pohvalil, kako imeniten gasilski avto ima. Zunaj je opazil, da je pes, ki je vlekel vagonček, privezan z vrvjo za jajca.
Gasilec je zato rekel: Sine, ne da bi ti rad težil, kako upravljati gasilsko podjetje, ampak če bi vrv privezal psu za vrat, bi šlo hitreje.
Že mogoče, je odvrnil deček, ampak potem ne bi imel sirene.

Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!

[Milan Dubravac]

ŠALA

KATERO JE NAJBOLJŠE GASILNO SREDSTVO??

PIVO!!!!!!!
In to zato ker vsebuje VODO, CO2 pa še PENO!!

[RadioaktivniS]

ŠALA

Pepijeva kmetija gori! Gasilci prihitijo na prizorišče in nemudoma začnejo brizgati, prizadevno, na vso moč, učinkovito in neustrašno.
Po akciji vodja poroča povelnjiku:
"Nobena krava in nobena svinja se ni scvrla."
Nato povelnjik vpraša:"Ja kje pa potem so vse te živali?"
"Emm... potapljači jih rešujejo!"

[Oskar]

DVA GASILCA NA OREHU


Živemu človeku se vse zgodi, pravi pregovor, če pa si gasilec se ti lahko še veliko več zgodi. Resnični dogodek, ki ga bom opisal se je zgodil pred nekaj leti, vendar sem šele pred kratkim zvedel zanj in se mi je zdel tako zanimiv, življenjski in smešen hkrati, da sem sklenil, da ga zapišem.
Zgodilo se je na požarnem okolišu gasilskega društva nedaleč od Maribora. Bilo je tik pred novim letom in gasilci so raznašali koledarje in po stari navadi ljudem voščili vsega dobrega v novem letu. Naloga gasilca Milana in Ivana pa ni bila niti malo lahka, saj je njun teren segal daleč v pohorske hribe. Kljub temu pa sta veselo korakala od kmetije do kmetije in bila zadovoljna z bogatimi prispevki dobrosrčnih pohorskih ljudi.
Sneg je pričel nalahno naletavati, ko sta prispela do osamljene kmetije. Vreme ni bilo primerno za opravila okrog hiše, zato so se ljudje zadrževali bolj ob toplih pečeh. Tako sta naša dva gasilca prišla pozdravit le dva velika psa čuvaja. Do gasilske uniforme pa nista bila nič kaj prijazna in pričela sta renčati , ter kazati ostre zobe. Več kot očitno je bilo , da bosta napadla. Milanu in Ivanu je kljub mrazu postalo nenadoma vroče. Rešitev sta urno poiskala na bližnjem orehu . Tam sta čepela med vejami in klicala domače. Odziva ni bilo . Psa pa se kot dobra čuvaja nista premaknila izpod drevesa. Sneg je vse bolj padal in uboga fanta sta vsak pod svojo uniformo stiskala koledarje in torbo z denarjem. Še danes ne vesta točno kako dolgo sta tako čepela na drevesu. Bilo pa je zagotovo dolgo časa , saj se je dan začel prevešati v večer. Seveda sta razmišljala , kako bi se rešila iz neprijetne situacije , a pametne rešitve nista našla. (GSM telefonov še ni bilo)Upala sta , da če ne prej kot zvečer bo nekdo prišel iz hiše , ko bo potrebno nakrmiti živino v hlevu. Sicer pa , zakaj bi izpostavljala pasjim zobem nove uniforme. Od vsega pa ju je najbolj žrlo , kaj bosta dejala ostalim gasilcem , ki so tedaj že veselo razpravljali v gasilskem domu in se spraševali, kot le hodita Milan in Ivan. In še ena neprijetnost je bila, kaj bo, ko bo stopil iz hiše gospodar in mu ne bosta mogla reči , da sta pravkar skočila na drevo, saj je njune sledi že zdavnaj zametel sneg.
Ko je končno iz hiše prišel gospodar in videl na orehu dva premražena gasilca se je komaj zadrževal , da ni bruhnil v smeh. Takoj je ukrotil oba psa in oba nesrečneža povabil v toplo kuhinjo. Ko sta se malo pogrela in okrepčala jima je gospodar dal še lep prispevek za koledar. Kako je bilo pozneje v gasilskem domu mi nista hotela zaupati. Glavno je , da se je vse srečno končalo. To je še en dokaz, da si moramo gasilci tudi prostovoljne prispevka včasih »krvavo« prislužiti.

[Oskar]

PREOZKA VRATA

Anton Koletnik , gasilski veteran iz PGD Malečnik (GZ Maribor) mi je nekoč pripovedoval zanimivo in smešno dogodivščino , ki jo je tudi sam doživel. Anton se spominja: » Bilo je leta 1959. Otroci so se igrali z ognjem in zažgali svinjak , ki je bil last našega tajnika Jožeta Zelenka. Poslopje je stalo tik ob osnovni šoli. Bil sem v gasilskem domu , ko se na mopedu pripelje poveljnik Ciril Krajnc. Naročil mi je naj takoj vklopim sireno. Medtem pa si je že naložil na hrbet ročno batno črpalko znamke Pfajfer. Edino gasilsko vozilo Fiat je bilo namreč, kot po navadi , v okvari. Jaz sem vzel še cevi in ročnik. Ciril je tedaj v naglici »izvozil« skozi manjša pomožna vrata , ki so bila v večjih garažnih. Ker je bilo podnožje črpalke širše od vrat je bil »karambol« neizbežen. Poveljnika je z črpalko vred položilo na tla. Situacija je bila sila smešna , vendar se nisem upal smejati svojemu poveljniku. Hitro se je pobral in v drugem poizkusu sem ga od zadaj tako usmerjal , da se mu je uspelo prebiti skozi vrata. Odbrzel je na mopedu proti šoli, jaz pa sem tekel z cevmi in ročnikom za njim.
Tisti dan o tem dogodku nismo imeli časa razpravljati , saj smo branili šolo pred ognjem , kajti svinjaku tako ali tako ni bilo več pomoči. Pozneje pa je beseda večkrat nanesla na poveljnikov »karambol« in morali smo se znova in znova smejati.