Učimo se, na ABC

[Oskar]

Matjaž in Lipe , čestitam , pravilni odgovori. Matjaž dobi 5 , Lipe pa -5 ker je popravljal.


Poglejmo novo vprašanje :

1. Koliko stopinj naj znaša kot lestve ob prislonitvi ?

a. 45 stopinj
b. 60 stopinj
c. 70 stopinj

2. Za koliko klinov mora lestev presegati mesto sestopa ?

a. 2 kina , oziroma 0,7 m
b. 5 klinov, oziroma 1,6 m
c. 3 kine, oziroma 1 m

(nekoč bom vsa vprašanje iz te teme strnil v enoten test, in tisti ki bo vse rešil pravilno bo dobil na srečanju forumovcev veliko porcijo čevapčičev.! )

[pes]

1.C
2.C

[Matej K]

Prvi odgovor je C . Nam so rekli da naj bi bil 75.
Drugi pa prav tako C.

[Oskar]

Ker vidim da nas je veliko na forumu vas vprašam:
Ali mislite da se prehitro menjavajo vprašanja ali bi bilo potrebno več časa med enim in drugim vprašanjem ???

Morete priznati da je stvar kar poučna !

[Milan Dubravac]

Oskar moram reči da je to trenutno udarna tema na forumu, bilo bi pa po moje res bolje, da bi vprašanje na koncu pokomentirali in prešli na novo. Lahko sta sicer dva naenkrat.

[Oskar]

Se popolnoma strinjam, bom poskrbel za to.
Prosim te da čez čas tudi ti dodaš kakšno vprašanje naprimer iz taktike.

[Atron]

1.c
2.c

[Oskar]

Trikrat pravilno , ni kaj dodati. Vsekakor so ti normativi v korist naše varnosti , ko uporabljamo lestve pri gašenju in reševanju. Nepravilen postopek nas lahko stane življenja ali se poškodujemo. V predzadnji številki LG lahko vidite fotografijo iz neke gasilske vaje , kjer dva gasilca stojita na prestrmo postavljeni lestvi , ki je povrhu še raztegnjene do kakega metra pod oknom !!??

Sedaj pa nekaj kar ne srečamo pogosto v klasični gasilski literaturi , je pa še kako pomembno za nas.

1. Kakšen je pravilen način zaganjanja motorne žage ?(možen je več kot en pravilen odgovor !!!??)

a. motorno žago nam pri zaganjanju pridrži kolega
b. motorna žaga je na tleh
c. motorno žaga trdno držimo v levi roki
d. motorna žaga je med nogami
f. ni pomembno , saj praksa sama pokaže kako je pravilno


2. Globina zaseka debla pri podiranju naj ne bo večja od :

a. 1/4 do 1/5 debla
b. 1/4 do 1/3 debla
c. 1/2 do 1/3 debla

Pa začnimo !

[Drago]

Sedaj pa nekaj kar ne srečamo pogosto v klasični gasilski literaturi , je pa še kako pomembno za nas.

Pod roke mi je prišla literatura (tudi vprašanja in odgovori), ki je bila uporabljena na letošnjih regijskih kvizih kmečke mladine , zato se bom odgovorov vzdržal

lp DC

[pes]

1 b
2 c

[Matej K]

Prva B
druga B

[Atron]

1.b
2.b

[matej1]

1. b,d
2. b

L.p

[Oskar]

Vprašanje 1 je pravilen odgovor B in D
Vprašanje 2 je pravilen odgovor B

Pa analizirajmo vprašanji

Zaganjanje motorne žage na tleh je posebej primerno za zagon hladnega motorja in za manj izkušene gasilce. Pri tem je pomembno da odstranimo vse ovire kamur bi se lahko zapletla ali udarila veriga. Po namestitvi stikal in čoka položimo žago na tla. Z levo roko držimo nosilni ročaj in pritiskamo v tla, z desno nogo stopimo na vodilni ročaj, z desno roko pa sunkovito potegnemo zaganjalno vrvico.
Zaganjanje motorne žage med nogami je za nekoliko bolj izkušene. Razlika je v tem , da vodilni ročaj močno stisnemo med noge in potem potegnemo zaganjalno vrvico, Tudi tu moramo paziti na sodelavce.
Vsak drugi način je napačen in nevaren !!

Postopki pri izdelavi zaseka .
Najpomembnejša je debelina in težišče drevesa.
- Z levo ramo se naslonimo na drevo. Motorno žago primemo na zavitem delu nosilnega ročaja. Tak položaj žage zagotavlja pravilen kot odprtine zaseka, približno 45 stopinj
- Žago z letvijo naslonimo na drevo, s pogledom preko ročaja kontroliramo zamišljeno smer padanja.
- Zažagamo streho zaseka in preprimemo žago v vodoraven položaj
- Če zasek ne pade iz debla ga izbijemo z topim delom sekire
- Dno zaseka in streha zaseka se morata stikati v eni liniji , ki mora biti pravokotna v smeri padanja.
- Vrstni red izdelave zaseka je lahko tudi zamenjan , važno je da je pravilno oblikovan in v smeri zamišljenega padanja drevesa.

[Oskar]

Sledi nekaj nevsakdanjega pa vendar poučnega. Morda pa se bomo s tem srečali na kakšni intervenciji.

Kaj se bi zgodilo , če bi v ogenj vrgli 200 gramov vojaškega brizantnega eksplziva Trotila (TNT- trinitrotoluen )

a. čez nekaj sekund bi prišlo do manjše eksplozije
b. trotil bi bujno izgorel
c. če bi bil ogenj dovolj močan bi prišlo do silovite eksplozije
d. do eksplozije lahko pride le če je trotil zaprt v eksplozivno telo
e. prišlo bi do detonacije


Za lažje reševanje še nekaj fizikalno kemičnih lastnosti TNT-ja
- mulekolarna masa - 227,15
- gostota - do 1,64 g/cm3
- občutljivost na udarec - 15 Nm
- toplota detonacije - do 5065 KJ/kg
- temperatura detonacije - do 3010 stopinj celzija
- temperatura taljenja -80,8 stopinj celzija