VSE O DIMNIŠKIH POŽARIH

[MentorS]

Vsak, ki spremlja vsakodnevne intervencije na "kokoški" lahko opazi, da so že kakšna 2 meseca bolj kot ne v ospredju dimniški požari. Dnevno je na območju celotne Slovenije okoli 3-8 različnih požarov povezanih z dimniki (krušne peči, kamini, schiedel dimniki, nerjaveči....). Sam sem ravnokar prišel s požara, kjer je iz krušne peči "ušel" ogenj in potegnil čez priključek v dimnik. Ko sem prišel do hiše (kot dimnikar, gasilci niso bili obveščeni), se je že takoj videlo, da gre res za požar v dimniku. Ko sem odprl vrata od krušne peči se je kar ulila žareča gmota smole, ki je tekla po dimniku. Za nameček pa se je zaradi "napihnjenih" gorečih saj zabil še priključek iz krušne peči do dimnika. Z prodorno žico sem prebil ta del, da je bil omogočen vlek, nato pa je zabobnelo po tuljavi kot v peklu. Kakšne 2 ure smo potem spremljali gorenje, nato pa sem še 1x očistil dimnik, tako da sedaj ni niti sajice več:). Edina škoda kar je nastala, je črn hodnik, ker se je kadilo skozi vrata krušne peči.
To je pač ena zgodbica, če sem ravno odprl to temo, seveda je pa takšnih "pripetljajev" kar nekaj na kurilno sezono (normalno). Zakaj pride do dimniških požarov naj bi bilo vsakemu gasilcu jasno. Ne gre pa vedno krivca iskati v dimnikarju. Če samo pogledamo npr. krušne peči: Skoraj vsaka je smolnata, kurišče je veliko dimnik tudi, zakuri pa se tako, da se najprej na veliko "nadeva", potem pa se pripre, zato se po dimniku in po "istju" krušne peči nabira smola, od tega koraka naprej pa včasih več ne manjka veliko, da pride do požara. Potem so seveda tudi razni "strokovnjaki", ki imajo centralne peči nastavljene na 50 stopinj in jim smola teče še po kurilnici. Pri takih je lahko dimnikar vsak dan pa ne bo naredil nič. Potem so tu še razne varijante, ko je naprimer troslojni dimnik narejen samo do podstrešja, naprej pa je speljan samo en sloj, pa še ta se dotika lesa... Skratka, dejavnikov je mnogo, je pa res, da je dimnikarstvo v Sloveniji odkar je vse skupaj v svoje roke vzela država, ena sama polomija. Tako nekateri dimnikarji pridejo do stranke 4x na leto (govorimo o kurjenju na drva naprimer), nekateri ne pridejo nikoli, nekateri 1x na leto... in potem vesele gori cela Slovenija. Vglavnem, teme nisem odprl zato, da se bo pljuvalo spet po dimnikarjih vsepovprek, rad bi samo, da podebatiramo malo o samem pristopu pri tovrstnem požaru.
Sam ne mislim nobenega učiti, kako pa kaj in soliti pameti (tudi nisem za to pristojen ), bi bilo pa pomojem zanimivo, da vsak malo pove o izkušnjah o teh požarih iz svojega konca. O tem kdo ukrepa smo se že enkrat diskutirali, in razbrati je bilo, da večinoma kar sami gasilci, brez prisotnosti dimnikarja. Zakaj v velikih primerih dimnikarja ni zraven je spet odvisno od občine v katerih posredujete in pa pač od samega dogovora. Pri nas smo zraven vedno, pač takšna je zgodovina že od nekdaj baje:). Sem mnenja, da je zelo priporočljivo, da se na takšen požar pokliče tudi dimnikarja (če je le mogoče). Kar se tiče posadke v gasilskem vozilu je moje mnenje tako, da je čisto dovolj 3-5 gasilcev z gvc-jem.Zakaj? Če niso ogroženi sosednji objekti in če pač dimnik gori "normalno" nimajo več kot trije tam kaj iskati. Eden pri zgornjih dimniških vratcih oz. na podstrešju, eden zunaj, eden pa spodaj. Dimnikar pa pač opravlja svoje delo (pišem v primeru, ko je dimnikar zraven). Je pa res, da je včasih javljeno da gre za dimniški požar, gori pa že pol hiše (to so spet ekstra primeri). Kar se tiče same opreme za posredovanje bi mogla imeti ekipa, ki gre na požarišče sama obvezno v gvc-ju: prodorno žico s ščetko, ogledalo ter ključe za odpiranje vratic. Vrv s kroglo oz. prebijalom se mi ne zdi ravno primerna, ker si v primeru, ko dimniških vratc na podstrešju ni, dostop na streho pa ni mogoč, nimamo z njo kaj pomagati.
V večino primerih piše tudi: GASILCI SO POŽAR POGASILI... Dobro, o sami izbiri gasilnega sredstva ne bomo, ker je pa to gasilski forum in ne bi bilo smiselno razpravljati zakaj ne z vodo, oz. s čim je primerno (POMOJE?). Zanima me namreč, zakaj se torej v večini primerov lotite gašenja, oz. zakaj ne pustite, da saje zgorijo do konca?? Ko sem vprašal očeta ter še par mojstrov iz dimnikarske stroke so mi odgovorili, da v svoji celotni karieri skoraj nikoli niso posegali po gasilnih sredstvih. Seveda so gasila neizbežna, kadar je zunaj preveč vetrovno in so ogroženi sosednji objekti, ali pa dimniška tuljava poči in je treba nemudoma ogenj ustaviti... Sam sem bil že na kar nekaj požarih, pa nismo nikoli uporabljali gasila, smo pač vedno skrbeli, da je bilo kisika in vleka za gorenje dovolj, da ni tuljave zabilo..
Pa da ne bom preveč sam nakladal, povejte še vi svoje izkušnje na to temo, oz. KOLIKO VAS POSREDUJE, S ČEM, S KAKO OPREMO, KAKŠNI POSEBNI DOGODKI...

Zaenkrat pa vam želim čimmanj posredovanj, tako pri dimniških požarih kot tudi drugot!

LP IZ TRBOVELJ!
SANDI

[tomser]

Gašenje požara v dimniku: da ali ne?
Največkrat požar, za katerega ni verjetno, da bo povzročil škodo ali ušel, kljub vsemu gasimo, ker nimamo časa čakati da saje izgorijo.
Gasilci morajo nazaj v službo. Po naši izkušnjah so dimniški požari večinoma med delovnim časom.
Pripravimo prostor okoli spodnjih dimniških vratc, pogasimo s prahom, očistimo dimnik s krtačo s strehe, iznesemo saje in pepel. Pri tem imamo prisotno vodo na ročniku VT cevi za vsak primer.
Tako lahko dokončamo delo v 1 - 2 h.
Na koncu lastniku razložimo, zakaj je do dimniškega požara prišlo in mu svetujemo, da pokliče dimnikarsko službo, da opravijo pregled dimnika.

[tadejS]

No bi imel eno vprašanje, če se ga do bolj strokovno utemeljeno odgovorit, lahko pa tudi izkustveno. Kaj naj bi povzročilo oz. vplivalo na višjo temperaturo pri teh požarih: prašne saje (vsebovale naj bi visok delež dokaj čistega ogljika) in ostale nečistoče, ki se v dimniku nabirajo kot nekašne pajčevine ali obloge iz katrana, ki je posledica ene čudne pirolize pri gorenju celuloznih materialov in naj bi bile mešanice ogljikovodikov.

Oglje za žar, kot predstvnik dokaj čistega ogljika, gori z nekašnim žarenjem in posledica tega je dolga uporabe roštilja in veliko dobro žapečenih zrezekov.

Ogljivodiki so navadno derivati destilacije nafte in jih veselo točimo v naša vozila. Več oktanov več športnih užitkov.

Upam da nisem preveč zakomplicirano vprašal.

[Oskar]

Najprej en Bravo ! za Sandija, ki je zelo dobro in slikovito opisal stanje na področju dimniških požarov pri nas.
Dodal bi le še to, da pride v upoštev gašenje na primorskem in tam kjer močno piha veter- burja. To lahko potrdijo gasilci iz teh koncev. Drugod po Sloveniji pa se ne gasi , kot Sandi lepo ugotavlja.
Povejmo še to da so termokamere velik napredek pri "diagnozi" stanja požara v dimovodni napravi. Na osnovi tega se lažje odločamo kako do konca sanirati požar.

O vprašanu , ki ga zastavlja Tadej pa le to , da je intenzivnost gorenja odvisna predvsem od dotoka svežega zraka- kisika in od količine gorljivih materialov v dimovodni napravi.
Dodal bom še eno dimniško "tihožitje"

[janez]

Dimniški požari so gasilska »obrobna« tema. V vseh oblikah in stopnjah gasilskih usposabljanj so običajno samo omenjeni. Še najbolj strokovno sem bil poučen (pred mnoooogimi leti), da pri dimniškem požaru pokličemo dimnikarja in potem že on ve kaj početi. Morda je tako celo najbolje.

Najenostavneje in najbolj varno je, če je dimnik toliko kvaliteten, da lahko saje v njem zgorijo, gasilci samo pazijo, da se požar ne razširi (ne uide) izven dimnika. Tu pa je treba paziti na objekt v katerem je dimnik in tudi na okoliške objekte (kakšna je kritina itd). Samo kaj, ko je toliko napačno vgrajenih stropnikov, toliko dotrajanih dimovodov, da prezidav sploh ne omenim. Če bi govorili o rednem čiščenju dimnikov bi lahko odprli nov forum. Tu bi se morali med seboj zmerjati tako dimnikarji kot lastniki (upravljalci) objektov.

Preseneča me pa nekaj navedkov:

»Zakaj v velikih primerih dimnikarja ni zraven je spet odvisno od občine v katerih posredujete in pa pač od samega dogovora. Pri nas smo zraven vedno, pač takšna je zgodovina že od nekdaj baje:). Sem mnenja, da je zelo priporočljivo, da se na takšen požar pokliče tudi dimnikarja (če je le mogoče).«

Prisotnost dimnikarja pri dimniškem požaru je nujna. Samo dimnikar pozna vse skrite kotičke dimnika. Tako je bilo takrat, ko je dimnikar hodil od hiše do hiše in lepo po vrsti vse ometel. In to vsakih štirinajst dni. Spominjam se, da smo imeli v gasilskem društvu seznam in telefonske številke »lokalno pristojnih« dimnikarjev. To je sicer bilo, nikoli pa nismo tega uporabili, saj so bili skoraj vsi dimnikarji tudi člani gasilskega društva. Vsekakor mora imeti gasilska enota izdelan načrt alarmiranja tudi za dimnikarje.

»V večino primerih piše tudi: GASILCI SO POŽAR POGASILI... Dobro, o sami izbiri gasilnega sredstva ne bomo, ker je pa to gasilski forum in ne bi bilo smiselno razpravljati zakaj ne z vodo, oz. s čim je primerno (POMOJE?).«

V dimniku je pri požaru zelo visoka temperatura. Voda zavre že pri 100 stopinjah Celzija, v dimniku pa je temperatura ob požaru krepko čez tisoč stopinj. Tako se voda v hipu upari, dimniška cev je običajno premajhna, da bi se parni tlak lahko dovolj hitro sprostil in pride do parne eksplozije.

Moj (kot običajno zloben) komentar je vselej, da tako najhitreje pripravimo vse za vgradnjo odprtega kamina, samo nikoli ne vemo v katerem nadstropju ga bomo imeli.

Zavedati se moramo, da iz litra vode dobimo (približno) 1700 litrov pare. Standardni zidani dimnik, ki ima dimenzijo 14 x 14 cm in je pri enonadstropni hiši visok dobrih 10 m, ima volumen približno 200 litrov. Torej če v goreči dimnik vlijemo samo 1 liter vode dobimo 8 krat toliko pare. Porušitev dimnika je zagotova.

Po drugi strani je hitro ohlajevanje sten dimnika tolikšno, da pride do pokanja opek. Torej pri dimniškem požaru nobene vode.

»V večino primerih piše tudi: GASILCI SO POŽAR POGASILI...« Dobesedno branje časopisnih objav je varljivo. Saj novinar ne ve kdaj smo pogasili in kdaj je požar nadzorovano ugasnil. Dimniški požar je treba lepo počasi pustiti, da dogori v notranjosti dimnika, da se dimnik lepo počasi ohladi in stvar je urejena.

Si je pa za tako "gašenje" treba vzeti čas. Nikamor se ne sme muditi. Od opreme pa je najboljša dobra, stara in preizkušena vedrovka. V vsako nadstropje vedrovka, gasilec in potrpljenje. Oskar je kakšno leto mlajši od mene, zato uporablja termokamero. Mi smo lepo pridno otipavali zidove in predvsem (lesene) stropove v območju dimniške tuljave. V centru Ljubljane so stavbe visoke po 3 do 4 nadstropja. (Tiste iz obdobja, ko so še kurili z drvmi in premogom) Nadstropja so visoka tudi do 3,25 m, torej so dimniške tuljave dolge tudi do 18 metrov (upoštevajmo še klet in pritličje).

Kadar je v taki tuljavi gorelo je tulilo kot ob najhujšem viharju. Dim ki se je valil iz dimnika je bil snežnobel in gost. Tri ure in še malo in zabave je bilo konec, nato pa še nekaj ur otipavanja stropa. In bližalo se je jutro, ko smo odhajali.

No Oskarjevo tihožitje ob dimniku pove vse (sliko bom z njegovim dovoljenjem uporabil):

- podstrešje razmetano in pripravljeno za podkuriti
- dimnik ves katranast, torej nekje je počen in izgoreavanje je slabo
- pripravljena dobra, stara in preizkušena vedrovka (no tudi Oskar ni gasilec od včeraj)
- in za sodobnega gasilca tako priročna (in od Oskarja upravičeno pohvaljena) termokamera
- in seveda Oskar (ga ni na fotografiji, ker je on fotografiral)

Imamo povedano in prikazano vse, stanje, vzrok (malomarnost) in vso potrebno tehniko.

Vsekakor je treba imeti pripravljeno vse tudi za resnejši gasilski poseg. Zlasti v starejših objektih, kjer so še leseni stropovi. Logično je, da termokamera prav pri teh požarih opraviči svoj obstoj. Resnično je bilo tvegano zanašanje samo na otip. Zlasti v stropu.

Seveda smo običajno odmikali gorljive stvari, tepihe, omare od sten v kateri je bil dimnik in podobno. In to v vseh nadstropjih ob dimniku. Vedeti je pa treba, da dimniki niso vselej speljani navpično. V določenih primerih se morajo dimniške tuljave izogibati oviram in takrat so speljane pod kotom (vlečene). To pa vesta sma ljubi Bog in dimnikar (če je to dobri, stari, lokalno pristojen mojster).

In primimo se za gumb.

LP

Janez

[Janez Tratnik]

V naši enoti se dimniških požarov lotevamo takole.

- ko pridemo na objekt se vodja intervencije pomeni z domačim obenem v vsak štuk od peči do vrha gredo gasilci z radijsko postajo (3-4 fantje) in vizualno in stipanjem ocenijo stanje in temperature dimnika
- druga ekipa pripravi VT ročnik v primeru, da pride do požara navlake, tramov ... in pripravi ostalo potrebno opremo
- če je možno se odprejo spodnja dimniška vratca in preveri kako je stanje če je možno (varilno ogledalce je zelo uporabno)
- če je dimnik bogi (beri da pušča) in obstaja nevarnost za okolico se postopoma saje pogasijo s kratkimi vpihi z gasilnim apartom na prah

v praksi nekako 3/4 dimniških požarov pogasimo 1/4 pa čakamo da vse kontroilirano zgori

mogoče sem še kaj pozabil

pa ena slikica ob dimnišlem požaru, ko smo dimnik ohladili s prahom in odstranili dimno cev od "kiperbuša"

dimnikar je bil na obisku 14 dni preden je zagorelo, kurijo pa sama bukova polena (tako je bilo rečeno)

[Gregor K.]

Dosedaj sem iz dimniških požarov prišel do dveh zaključkov:

1.) Nobenega dimnika, kjer bom imel vsaj malo besede pri posredovanju, se ne bo pustilo izgoreti do konca. Do tega sta me privedla dva požara, kjer je v obeh primerih bila tuljava zelo kvalitetna, v drugem celo iz nerjaveče pločevine in z izolacijo, pa je obakrat ogenj prebil dimnik in šel v strop oziroma streho.

2.) Do večine dimniških požarov je prišlo kmalu po obisku dimnikarja. Zakaj? Po mojem skromnem mnenju je dimnikar slabo orpavil svoje delo, s krtačo le napraskal površino dimnika, kar je posledično omogočalo še večjo absorbcijo toplote in s tem vžig saj...

Sicer pa - gasilca z rp v vsako nadstropje, od spodaj navzgor pa s prahom pogasit. Tu pa tam je treba malo improvizirat, ampak tu smo tako ali tako gasilci mojstri.

[MentorS]

Lepo, da se je tema razvila, naj pa podam nekaj odgovorv in mojih mnenj:
Najprej za Janeza: Ko sem napisal v mojem postu, da je pač prisotnost dimnikarja odvisna od občine v kateri je dimniški požar sem mislil pač na to, kdo v tej občini opravlja dimnikarske storitve. Pač je stanje na tem področju trenutno takšno, da "majhne" dimnikarje "žrejo" veliki in če bo šlo tako naprej bojo v Sloveniji 3-4 firme, ki bojo opravljale to storitev. In kaj ti potem nuca, če gori v Celju, dimnikarji so pa iz Maribora?Sem pa mnenja (kot sem že napisal), da bbi moral biti na vsaki taki intervenciji prisoten dimnikar, ker je tukaj lahko pasti ogrmomno, gasilci pa nismo vsevedi.
Za Gregorja in o tem, zakaj pride do dimniškega požara potem ko je dimnikar očistil dimnik ter o tem, zakaj vsakega pogasite...
Tudi pri nas se je že zgodilo, da je nastal požar po čiščenju: Zakaj? pač se s prodorno žico (štosarjem) ne da očistiti vseh saj če je dimnik smolen in kot si že napisal se s krtačo odstrani kar se lahko drugo pa potem ostane in seveda lahko potem dimnik zagori... Pač je takih dimnikov veliko, imamo pa tudi posebno orodje, tako imenovano frezo, s katero se katranske obloge očistijo do opeke oz šamota, vendar čisto za vsakim dimnikom pa pač ne "stojimo", ne mi, ne ostala dimnikarska podjetja v Sloveniji. Moj oči ter vsi tisti mojstri iz te stroke, ki jih poznam so dali v svoji delovni dobi "čez" že ogromno dimniških požarov.... in res res redke izjeme so bile da so posegali po gasilnikih, tako da ste v vašem koncu morali imeti res hudo nesrečo, da praviš da se boste tega vedno lotevali, s čemer se ne strinjam čisto. Če ni nič ogroženega, če gori"normalno", če gorljivih materialov ni v bližini ne vem zakaj se ne bi pustilo da zgori in sproti preverjalo kaj se dogaja z dimnikom. Če ti prekineš proces gorenja v dimniku si tisti trenutek preprečil nadaljne gorenje, in kaj potem? Nastalo nesnago in saje je treba očistiti, v tuljavi pa še vedno ostane nezgorela smola, ki se bo verjetno čez nekaj časa spet vžgala in boš spet pri isti hiši... Ne vem no, takšno je pač moje mišljenje.
So pa tudi drugi primeri zakaj dimnik lahko zagori, tudi če dimnikar redno čisti (sem že nekaj napisal na začetku teme):
- peč nima dovolj kisika za zgorevanje
- krušne peči so itak vse smolnate, tako da ni noben problem za nastanek požara...
-neprimerna kurjava....

Če želite lahko obdelamo saje v podrobnost, samo tisti bi lahko bil poseben članek:)
LP, SANDI

[Oskar]

Fotografijo "podstrešje za vzor" sem si sposodil na spletni strani JZZPR Maribor.

[Janez Tratnik]

Sem lih z enega dimniškega. Dimnikar je bil pred 10 dnevi na obisku in kao očistil dimnik (seveda izstravil račun). Vendar je imel ta dimnik dve cevi. Eno je očistil eno ne. V tem primeru smo mi opravili za njim do konca.
Pa še vajenca je imel takrat s sabo. Se pravi se bo očitno dimniška šlamparija pri njem nadaljevala tudi pri vajencih.

Mogoče bi rekli še kako na delo dimnikarjev.

[MentorS]

Danes sem se pogovarjal s kolegom dimnikarjem, ki je bil včeraj na dimniškem požaru. Šlo je za klasični dimniški požar. "Vir vžiga": štedilnik na trda goriva.
Ko sta s kolegom prišla na kraj ( ko so ju aktivirali gasilci), je dimnik še vedno gorel. Počakali so vsi skupaj, da je zgorel do konca, nato pa je kolega očistil dimnik. Mi je pa povedal, da je bila cela dnevna soba praha iz gasilnika. Gasilci so šli najprej k zgornjim dimniškim vratcam in gasili dimnik najprej navzgor potem pa navzdol. Kot sem že napisal, po mojem mnenju ni treba vedno uporabljati gasilnika!!! Da ni potem škoda velika samo zaradi prahu...

LP, SANDI

[grecky]

Pozdravljeni
pri nas v praksi je tako da če ni sile, kar se ponavadi zgodi zaradi panike ljudi, se sam dimnik pregleda in pogasi vir, ter se obvesti dimnikarja. V primeru da gre za večji dimniški požar, pa vedno gasimo s prahom, pri tem pazimo da je čim manj škode, pri tem si pomagamo s starimi krpami....
problem se pojavlja največkrat pri starejših hišah, saj ima večina vgrajene tramove v dimnik...tako da zmerom izvozimo z GVC 16/24.

pa lep pozdrav s severne primorske

gasilka greta

[Gregor K.]

MentorS glede 1. točke ne govorim o praksi iz PGD ampak iz službe. Iz PGD ne pomnim, kdaj bi se nam ogenj razširil iz dimnika na ostrešje, najbližje je bilo še pred leti, ko smo ob izvozu trepetali ob pogledu na staro hišo v hribu in ogenj iz dimnika ter molili boga, vse svetnike pa še kako svetnico, ali bo zadeva zdržala do našega prihoda. Je zdržala.

Zakaj gasiti? Zato ker dimnik ni bil narejen, da bi občasno preživljal tople čase ob temperaturi preko 1000°C in to zagotovo ne koristi ne nerjaveči tuljavi, ne zidani cevi, še manj pa zidanemu dimniku!
Je pa seveda po gašenju dimnik potrebno temeljito očistiti!

[darko]

Gregor poglej si svež članek v pn o gašenju hiše zaradi dimnika.
strinjam se s tabo da se dimniške požare gasi, saj zaradi temperature lahko in tudi pride do poškodb tuljav ali dimnika.
seveda mnogo naših forumcev ne ve da se tuljave izdeluje in uporablja iz raznih materialov pa tudi iz plastike in stekla.
da ne govorimo o raznih pločevinah.
darko

[Don Micky]

Pozdravljeni;

no res dobra in praktična tema, kjer se da govoriti o izkušnjah ne pa filozofirati na podlagi nekih praznih predpostavk.
Pri nas se izvaža na dimnike s posadko (1+5) GVC 16/25, včasih tudi PV-1 oz. GVGP-1, to je predvsem odvisno od dostopnosti terena( ozke strnjene ulice), ter posadke (trenutno imamo v društvu precej pripravnikov,katere vozimo s seboj na razstave požarov ) Kot po pravilu dimniki pri nas gorijo v vetrovnem vremenu, redko je drugače. V društvu imamo dva dimnikarja, ki če ne gresta na požar po gasilski dolžnosti, se naknadno pripeljeta po službeni, tako da s tem nimamo večjih težav. Dimnike vedno pogasimo, mogoče se kdo ne strinja z mano, vendar sem sam mnenja, da je naša naloga odstranit nevarnost, ne pa več ur dežurat ob dimniku, da izgori. V primeru, da se požar razširi bomo na koncu tako ali tako krivi gasilci in ne občan, ki ni dovolil dimnikarju pregleda dimnika, ker on to že zna saj ga že 50 let čisti sam. Ko je dimnik pogašen ga navadno še na grobo omedemo in o požaru obvestimo dimnikarja, ki kot sem že zapisal ponavadi že ve zakaj se gre.
Čiščenje dimnikov mi prepustimo dimnikarjem, oni so mojstri in to je njihov posel.
Še beseda o opremi, v vozilu imamo dve pločevinasti posodi, vedri za dve skupini. Ena skupina gre vedno k vratcem v najvišjem nadstropju, ti imajo v posodi kroglo, ščetko, ogledalo, kakšno cunjo, in seveda ključe dimniških vrat. Druga skupina gre k spodnjim, najnižjim vratcem, ti imajo v vedru posebno, doma narejeno lopatko za praznjenje dimnika, ogledalo, smetišnico, kakšno cunjo, in ključe. Vsaka skupina vzame po en RGA in radijsko postajo, ostali gasilci se po potrebi razporedijo po prostorih. Tako se začne gašenje dimnika pri nas.

Pa še izkušnja izpred mogoče 15-20 let nazaj, ko sem bil še otrok, takrat se je gasilo dimnike z zadušitvijo ognja. Vse odprtine dimnika se je zabasalo z stekleno volno ali čim podobnim in potem čakalo, da se je ogenj pogasil. To je povzročalo pravo razdejanje, sej se je nabrani dim iz dimnih tuljav vrnil v peč in nato se razširil v bivalne prostore, ki so po odhodu gasilcev spominjali na črno kuhinjo. Druga težava, še nevarnejša pa je bila ta, da se je v dimni tuljavi akumulirala izjemno visoka temperatura, saj dimni plini niso imeli izstopne poti, kar je imelo za posledico velikokrat počen omet ali celo kaj več.

Toliko iz naših krajev .


LP!