ORIENTACIJA – zgrešen koncept / problematika izgube ekip

[Peter]

Peter - Nekega dne na eni izmed intervencij... Notranji napadalec poveljuje, da naj mu naredijo odprtino na južni strani strehe za prezračevanje... Kaj, kje??! Pa je hitro spremenil povelje, da je to na tisti strani, ki gleda proti Trzinu... Aaaaa, pa tako povej, je sledil odgovor

No, vidiš tudi to je orientacija. Ni nujno, da se orientiramo po straneh neba, zvezdah in podobno, niti ni nujno potrebna uporaba kompasa. Včasih zadostuje že nek splošno znani orientir. V tem primeru Trzin.

[Ninja]

Glede kviza: Na kvizu ni več negasilskih tem. Spremljajte razpise.

To smo čakali dolga leta...

[Ninja]

Res imajo ponavadi domačini prednost, saj se lahko vsakodnevno sprehajajo po možnih progah in si ogledujejo teren. K njihovi prednosti ponavadi pripomorejo še slabo narejeni zemljevidi, ki imajo med točkami narisane ovinke, ki jih lahko sekaš. Sicer je po moje zgrešeno tudi to, da se pot vrisuje. Dovolj bi bile že točke.

Niti ni nujno, da imajo domačini prednost, lahko si ogledujejo teren, vendar še vedno ne vedo, kje bo potekala pot (ne smejo vedeti). Pri nas karto s točkami naredi en človek v sodelovanju z ekipo 1-2 ljudi (ponavadi domačinov), ki postavita točke in karta ostane skrivnost vse do starta (kar je edino pravilno in pravično). Izdelana je na podlagi Državne topografske karte 1:25000. Seveda se potem merilo prilagodi velikosti tekmovališča. Na njej so označene le točke in direktna linija med njimi, tako da morajo otroci sami najti na karti in seveda v naravi pravo pot. Velikokrat mnogo stvari na karti ni vrisanih, tako da je potrebn dobro gledati karto in spremlajti okolico - to je spretnost, naloga pa jr tudi za izdelovalca karte, da vsaj nekaj manjkajočih zadev vriše. Sem pa že opazila, da nekatere otroke in mentorje moti vrisana direktna linija med KT, ker verjetno mislijo, da morajo hoditi po liniji, pa temu ni tako. Greš in izbereš najboljšo pot, lahko je bližnjica, večkrat pa je bolj "ziher" kar malo bol po ovinku in po poti, kot pa brezglavo po bližnjici. Ni vsaka bljižnica zares bližnjica. Pa seveda vaja dela mojstra.

[Ninja]

Orientacija: Mislim, da je na splošno znanje orientacije na zelo nizkem nivoju. Morda je v vaših koncih (Litija) zaradi vašega povečanega udejstvovanja na tem področju znanje dosti višje, vendar menim, da v splošnem 75% otrok ne ve kje je sever in kje jug. Ponavadi ima ekipa treh otrok tudi vodjo, ki bere zemljevid, ostala dva člana pa se po domače "šlepata" in spita zraven ter čakata povelje, v katero smer je potrebno krenit. In potem nič čudnega, da se zgubijo. Ko pa enkrat ugotovijo, da so zašli, se jim pa nikamor več ne mudi in lepo počasi špancirajo, ti pa na drugi strani čakaš živčen, kje da so in kaj se je zgodilo. Tako tekmovati res nima potem nekega smisla.

Se strinjam, da je splošno znanje orientacije na nizkem nivoju. Tudi pri nas mnogo otrok ne ve kje je sever in kje je jug in še kakšno drugo zadevo, vendar jih skušamo po najboljših močeh naučit. Je pa znanje mentorjev, si upam trdit, višje kot marsikje. Temu verjetno botruje večje udejstvovanje, več vloženega časa in truda pa malo tudi šolsko znanje oz. izobrazba.
Kar pa se tiče izgube ekipe, našim vedno govorimo in govorimo, glej karto in dobro okoli sebe, če pa ugotoviš da si se zgubil oz. zašel, se obrni in po isti poti pojdi da zadnje točke, na kateri si bil in si vedel kje si v naravi in na karti in od tam naprej zopet orientiraj karto in poglej za pravo pot. Tudi naše ekipe se zgubljajo na tekmovanjih, pa zato ne delamo nekega buma in rompompoma. Vedno poudarjamo, da je potrebno orientirati karto, pogledat okoli sebe, zmeriti razdaljo na karti in preračunati koliko je to v naravi in kreniti na pot. Če ni poti, spremljati gozdno mejo, ali kateri drug markanten objekt,... KT so v povprečju oddaljne med sabo cca. 500 metrov, to pomeni, da če otroci pozorno spremljajo, se za več kot 1 km v radiju ne morejo zgubit. Nenazadnje so morejo otroci tudi naučiti kako odreagirati v kriznih situacijah, če temu lahko tako rečemo. Je pa živčna vojna za mentorja, če ekipa brezglavo teka sem in tja, ne upošteva vrstenga reda ter ne znajo povedati kje točno so in konec koncev vzamejo zadevo v svoje roke in se jim po domače povedano fučka, vem, tudi takšne so sitacije, vendar, mentorji potrudimo se in čim bolj vzgojimo gasilsko mladino.

Lep pozdrav!