Zanima me ...

[VladoP]

Največjo vlogo pri tem katera služba je prva na kraju ima obveščanje. Izvozni časi gasilcev, reševalcev in policije so enaki, tako, da je vrstni red prihoda na kraj skoraj enak vrstnemu redu aktiviranja. (dobro, kdaj pa kdaj kakšen hitrejši rešilec prehiti gasilski tovornjak )

[Oskar]

Največjo vlogo pri tem katera služba je prva na kraju ima obveščanje. Izvozni časi gasilcev, reševalcev in policije so enaki, tako, da je vrstni red prihoda na kraj skoraj enak vrstnemu redu aktiviranja. (dobro, kdaj pa kdaj kakšen hitrejši rešilec prehiti gasilski tovornjak )

Drži, obvešanje ima vlogo, vendar je najpomembnejša prva prijava na 112 ali 113 in vsebina te prijave.
Če je prijava nepopolna sledi verižno izvažanje ekip.
Primer: na 113 dobijo prijavo, da sta trćila dva avtomobila tam pa tam, pa da se zdi da so vsi zunaj itd...
nato sledi prihod policije, ki ugotovi, da je ena oseba v vozilu in ne morejo odpreti vrat.... sledi klic iz policijskega vozila na 113 kjer si vse zapišejo in obvestijo 112 da naj pošljejo rešilca. Prispejo reševalci in ugotovijo , da potrebujejo še gasilce sledi klic na dispečerja reševalne , ti potem na 112 ti potem na gasilsko enoto itd..... čas pa teče in teče.....

Torej čas prihoda enot in služb na kraj je pogojen:
- vsebine prve prijave
- vrsta in velikost nesreče
- iznajdljivosti in izkušenosti prvih posredovalcev
- dela operaterja na 112 in 113
- plana aktiviranja GE
- vremenskimi razmerami
- oddaljenosti služb od kraja dogodka
- pravilne izbire številke za klic v sili 112 ali 113
- občine v kateri je dogodek

[Aleksander Golež]

Bronchi, jaz bi pa k vsemu lepo povedanemu še dodal, da je v filmih, serihaj, etc. pogosto važen zgolj videz. Producenti se netočno ozirajo na realno stanje v svetu, važno je, da oni posnamejo atraktivne prizore in jih prodajo publiki. (Najboljši primer "splošne tv varke" je defibrilacija pri asistoliji.) Zato si ne belit glave zaradi prizorov na tv.

[GOSPODAR]

Pred kratkim sem v enem prostovoljnem društvu zasledil takole prakso napanajna vozil s hidranta:

na hidrantni nastavek C/CC damo na vsak C vizliv 1 C cev do zbiralca,od zbiralca naprej do cisterne pa 1 B cev...

sam nisem pristaš tega načina...zanima me vaše strokovno mnenje, da razčistimo ta načn...

lp

[Oskar]

Pred kratkim sem v enem prostovoljnem društvu zasledil takole prakso napanajna vozil s hidranta:

na hidrantni nastavek C/CC damo na vsak C vizliv 1 C cev do zbiralca,od zbiralca naprej do cisterne pa 1 B cev...

sam nisem pristaš tega načina...zanima me vaše strokovno mnenje, da razčistimo ta načn...

lp

kaj je to nastavek C/CC ali je to morda trojak ?

[GOSPODAR]

hidrantni nastavek z dvema C izlivoma...trojak pa kukr jest vem ma 2C izliva in 1B izliv...

[martin]

Na vprašanje GOSPODARJA bi odgovoril tako, da so nas že na osnovnem tečaju za gasilca (mislim da pri taktiki) učili, da če imamo dva nadtalna hidranta iz ločenih napajalnih (vodovodnih) vej v bljižini črpalke (takšne ali drugačne) in imata pač samo C izliv in da je v obeh hidrantih tlak nižji od 3-4 barov ni nič spornega priključiti na oba po eno C cev ter jih združiti na zbiralnik ter od tam napajati z B vodom tlačno črpalko. Za lažji nadzor o količini razpoložljive vode za napajanje črpalke pa predlagam da bi v takem primeru pred črpalko postavili bazen ter ga napajali iz zbiralnika ter šele nato iz njega sesali vodo v črpalko.


Imam pa tudi sam eno vprašanje.

Vsi imamo v vozilih t.i. pohodno pločevino, ki se zelo lepo sveti ko je nova.Ob nekajkratnem pranju in umazaniji pa izgubi svoj sijaj in jo je skoraj nemogoče spet spraviti v začetno stanje.
Zanima me ali je že kdo izmed vas našel pravo sredstvo za čiščenje te pločevine ter je na ta način odstranil umazanijo in vodni kamen, pločevini pa povrnil prvoten sijaj?

Za iskušnje in odgovore se vam že v naprej lepo zahvaljujem.

Lp,martin

[BAČO]

Pred kratkim sem v enem prostovoljnem društvu zasledil takole prakso napanajna vozil s hidranta:

na hidrantni nastavek C/CC damo na vsak C vizliv 1 C cev do zbiralca,od zbiralca naprej do cisterne pa 1 B cev...

sam nisem pristaš tega načina...zanima me vaše strokovno mnenje, da razčistimo ta načn...

lp

kaj je to nastavek C/CC ali je to morda trojak ?

Mislim, da je pod nastavek C/CC mišljen nastavek za podatalni hidrant premera 52 mmm, z dvena izlivoma C ( 52 mm ) !

Lp, BAČO

[krivina]

Pred kratkim sem v enem prostovoljnem društvu zasledil takole prakso napanajna vozil s hidranta:

na hidrantni nastavek C/CC damo na vsak C vizliv 1 C cev do zbiralca,od zbiralca naprej do cisterne pa 1 B cev...

sam nisem pristaš tega načina...zanima me vaše strokovno mnenje, da razčistimo ta načn...

lp

Uporaba hidrantnega nastavka C/CC je v takem primeru nesmiselna.

Smiselna bi bila uporaba nastavka B/CC ali pa pa dveh nastavkov C/CC na dveh hidrantih na različnih vejah vodovoda.

Če drugi dve opciji nista mogoči, je potem boljše hidrantni nastavek C/CC, prehodna spojka C-B, 1x B cev do vozila. Če ne drugega, je manj za pospravljat.

[GOSPODAR]

Uporaba hidrantnega nastavka C/CC je v takem primeru nesmiselna.

Smiselna bi bila uporaba nastavka B/CC ali pa pa dveh nastavkov C/CC na dveh hidrantih na različnih vejah vodovoda.

Če drugi dve opciji nista mogoči, je potem boljše hidrantni nastavek C/CC, prehodna spojka C-B, 1x B cev do vozila. Če ne drugega, je manj za pospravljat.

sam sem podobnega mnenja, to vprašanje sem pa postavil, ker so nas na tečaju za strojnika tako učili nekateri z "rumenimi ramami"...dobro je še koga povprašat...

[Sabina Sorčan]

Na osnovnem tečaju za gasilce je pri predmetu Vozila in oprema v programu tudi poglavje o napravah za obveščanje, javljanje in alarmiranje, pa me zanima, kaj je to neizbirno alarmiranje in kaj izbirno alarmiranje.
Že vnaprej hvala za pojasnila.

Sabina

[janez]

Ko sem pripravljal učno gradivo za to temo sem zapisal takole:

Da bi pravočasno obvestili prebivalstvo o preteči nevarnosti v Republiki Sloveniji uporabljamo javno mrežo za alarmiranje. V uporabi so trije osnovni znaki za nevarnost.

Opozorilo na nevarnost: enakomeren zvok siren ki traja dve minuti.
Uporabi se za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke ali druge nesreče.
Prebivalstvo naj se umakne v objekt in preko radia ali televizije spremlja obvestila o nevarnosti in upošteva navodila o ravnanju.

Neposredna nevarnost: zavijajoč zvok siren, ki traja eno minuto.
Uporabi se ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.
Prebivalstvo naj se umakne v objekt in preko radia ali televizije spremlja obvestila o nevarnosti in upošteva navodila o ravnanju.

Konec nevarnosti: enakomeren zvok siren, ki traja pol minute. Obvezno se znak uporabi po prenehanju nevarnosti. (Enak znak je tudi periodičen preizkus delovanja sistema za alarmiranje vsako prvo soboto v mesecu ob 12:00 uri)

Na območju občin: Brežice,Krško, Sevnica, Hrastnik in Trbovlje uporabljajo poseben znak za neposredno nevarnost nesreče s klorom.
Na območju občin Muta, Vuzenica, Podvelka-Ribnica in Radlje ob Dravi uporabljajo poseben znak za neposredno nevarnost prelivanja ali porušitve na pregradi vodne elektrarne.

Javno alarmiranje (enostransko udarjanje po zvonu, strel s topom, sirene) se je dolgo uporabljalo kot poziv operativnim gasilcem, naj se zberejo in odpravijo na opravljanje naloge in za opozorilo prebivalstvu na nevarnost. Ker javno alarmiranje ne alarmira le gasilcev ampak vznemiri tudi vse prebivalstvo se zlasti v večjih krajih vse bolj opušča in se uporablja izbirno alarmiranje.

Izbirno alarmiranje proži delavec v centru za obveščanje. Glede na obvestilo o dogodku in na osnovi načrtov ukrepanja se odloči katero enoto in v kakšnem obsegu bo alarmiral. Aktivira poseben sistem pozivnikov, ki ciljno alarmirajo posameznika ali določeno skupino. Hkrati z alarmom se na displeju pozivnika izpiše kratka informacija o dogodku. Tako alarmiranje imenujemo »tihi alarm«.

Delavec v centru za obveščanje lahko aktivira katerokoli javno sireno na svojem območju.

Delavec v centru za obveščanje spremlja promet na sistemu radijskih zvez v sistemu ZARE (ZAščita in REševanje), po potrebi daje dodatne informacije ali aktivira nove enote za ukrepanje.

Center za obveščanje je dosegljiv na telefonski številki 112.

Za pogovore med intervencijo gasilci uporabljamo sistem radijskih zvez v sistemu ZARE (ZAščita in REševanje).

Naprave za radijske zveze omogočajo sporazumevanje med operativnimi gasilci na kraju intervencije in izmenjavo informacij med posameznimi enotami.

In tako naprej....

V tekstu so tudi slike, ki dopolnjujejo povedano v tekstu.

Delal sem tako, da sem si prepisal učni program, nato pa na vsako vrstico pisal tekst. povedati pa moram, da je prenovljeni učni program v mnogih točkah nejasen, se podvaja, je nedosleden in podobno...

LP

Janez

[Sabina Sorčan]

Še enkrat najlepša hvala za izčrpno pojasnilo.

Sabina

[Janez Koncilija]

povedati pa moram, da je prenovljeni učni program v mnogih točkah nejasen, se podvaja, je nedosleden in podobno...

LP

Janez

No, dobro, da še en Janez to porajta, dober primer je Organizacija gasilstva - isti program za vodjo skupine in vodjo enot (vključno s tiskovno napako). Iz tega sledi, da izvedo eni preveč, drugi premalo v povprečju pa ne eni ne drugi, ker se jim za organizacijo itak j.., pardon, fučka.

LP

Janez

[janez]

Lepo in spodbudno je, če se ti nekdo zahvali. Torej, Sabina, hvala za zahvalo. Ni nujna, je pa lepo! Saj nisem naredil nič posebnega. Uporabil sem ukaz kopiraj – prilepi in objavil nek tekst, ki sem ga pripravil za učno gradivo za predmet Vozila in oprema – nivo gasilec in gasilec nadaljevalni.

Ali sem »zadel«, kar je imel v mislih predpisovalec predmetnika – ne vem? Če sem, sem zadovoljen, sicer pa tudi prav. Glede obsega ocenjujem, da je v skladu z ostalimi vsebinami v tem predmetu. Je pa tu že prvi problem. Obstoja tudi predmet Radijske zveze. Res je, da se prvič obravnavajo radijske zveze na stopnji Vodja skupine, vendar po mojem mnenju »tihi alarm« spada v ta predmet. Znaki s sirenami za javno alarmiranje pa v predmet Zaščita in reševanje. Vendar je to le moje mnenje.

Sploh je tečaj na ravni gasilec osnovni in gasilec nadaljevalni tista stopnja in obseg, kjer mora bodoči gasilec prejeti največ gasilskega znanja. Če sem malo dlakocepski je to stopnja kjer mora gasilec »pojesti« vse »gasilsko znanje«. Vsi tečaji na višjih stopnjah so samo nadgradnja tega znanja.

Pravilno je, da prva – osnovna gasilska znanja prejme bodoči gasilec v svojem matičnem gasilskem društvu. Tu mora spoznati orodje in opremo (ki jo imajo v gasilskem društvu), naučiti se mora ravnati z njo in zvedet, kje je ta oprema shranjena v domačih gasilskih vozilih. Ali je takega »pouka« resnično deležen, je že drugo vprašanje.

Nadaljevalni tečaj za gasilca je samo nadaljevanje, razširjanje osnovnega znanja… Žal pa opažam, da prihajajo na ta tečaj osebe, ki so samo nekaj tednov v gasilstvu. Nimajo pojma o opremi, o delu z njo in podobno. So jih pač poslali na tečaj, ker je ravno razpisan, ker je pač prilika in ker ne bodo čakali spet eno leto na nov tečaj. Imajo pač svoj prav.

No Janez Koncilija, o prenovljenem učnem programu se pač ne spomnim, da bi kdaj debatirala. Pa sva na istem vlaku v istem vagonu in se peljeva v isto smer. Dobro je, da nas je nekaj, ki razmišljamo kritično, slabo je, ker molčimo. Žal imam občutek, da je bila opravljena »prenova« pač zato, ker je bila v delovnem načrtu in jo je bilo treba opraviti, nato pa kljukica in smo gotovi.

Samo enkrat sem bil na razgovoru pri poveljniku v zvezi s programom na temo Tehnično reševanje. Postavili smo nekaj vprašanj, ugotovili, da je treba nekaj storiti in spremeniti, se razšli in konec.

Se pa predmeti: Varstvo pri delu, Zaščita telesa in dihal in Vozila in oprema prekrivajo v vsebinah zaščitnih sredstev (obleke, čelade, obutve, rokavic….). Spet se predmeti Zaščita in reševanje, Ocena ogroženosti in Tehnično reševanje v določenih vsebinah podvajajo.

Nerazčiščeno je vprašanje obravnave posebnih orodij. Tako proizvajalec predpisuje za sekirico »Force« 18 ali 19 ur usposabljanja. Pri katerem predmetu naj jo obravnavamo? Ali pri Tehničnem reševanju ( 3 + 3 = 6 ur) ali pri predmetu Vozila in oprema ( 11 + 9 = 20 ur)?
Samo en primer, jih je pa še veliko.

Predmet Gasilska taktika na nivoju gasilca? Ali res gasilec vodi taktiko? Ali bi ne bilo bolje na tem nivoju obravnavati »Osnovne gasilske veščine«, »Osnovne standardne postopke«, »Gasilsko delo« ali kot sam v šali pravim »Pravila lepega vedenja na intervenciji«? Po mojem je pač taktika stvar vodje intervencije in ne gasilca.

Sam močno pogrešam aktiv predavateljev po posameznih premetih. Želim si pogovora z gasilskimi kolegi, ki predavajo isti predmet kot sam. Ali sem pravilno pripravil svoje predavanje? Ali sem pravilno razporedil razpoložljivi čas? Ali sem dal posameznim vsebinam ustrezen poudarek?

Z veseljem bi prisostvoval predavanju »mojega predmeta«. Morda je kdo drug zastavil zadevo bolje kot sam. Morda sem dober, vendar bi po takem »pouku« morda kaj spremenil, dopolnil, izpustil…?

Samo na srečanjih na Rogli nekoliko razpravljamo o tem in še to samo v prostem razgovoru – povsem neformalno. Potem so pa pripombe o privatizaciji gasilstva, o rušenju avtoritet, o »iztrčavanju ispred«, o neposlušnosti itd. Nihče ne razume, da potrebujemo strokovna srečanja, kjer bomo strokovno iskali rešitve strokovnih problemov. Ne v sporu, v dopolnjevanju med seboj.

Neomajno stojim na stališču, da moramo predavatelji gasilskih vsebin SPOŠTOVATI TEČAJNIKE. Tečajniki žrtvujejo svoj prosti čas, da se udeležujejo tečaja – čas je pa denar. SPOŠTUJMO ČAS TEČAJNIKOV IN NJIHOVO VOLJO DO DELA! Zato moramo biti predavatelji: točni, dobro pripravljeni, med seboj usklajeni, dosledni in strogi vendar ne vzvišeni. Tečajniki so dobri, marljivi in znanja željni. Upoštevajmo to! Proučimo učne programe in jih med seboj uskladimo. Imamo omejen čas, torej lahko podamo omejeno količino znanja. Nedopustno je, da dva ali trije predavatelji pripovedujejo isto, vsak na svoj način. Uporabimo koristno razpoložljivi čas.

No zašel sem od osnovne teme. Spet sem prelomil obljubo, da bom razpravljal na forumu. Me je pač zaneslo ali pa je bilo potrebno to povedati.

LP

Janez