Izvozi osrednjih enot v občini

[gasilc99]

Pozdravljeni!

Zanima me predvsem kar se tiče glede osrednjih enot in izvozov na intrvencijo v občini. Kako imate urejeno privas? Prinas smo osrednja enota in ne hodimo na vse požare in ostale intrvencije, tako da sedaj urejamo papirje za občinskiga poveljnika in župana.

Lp

[robit]

Pri nas ker smo majhna zveza (4 društva) in majhna občina se na večje požare proži avtomatsko osrednje društvo in lokalno oz. vodja intervencije običajno zahteva pomoč že zaradi cistern z vodo.

[gapi]

Okoli aktiviranja(kdaj) osrednje enote so PGS jasna in tu ni potrebno odkrivat neke tople vode.

Glede na to da imajo osrednje enote predpisan tudi krajši čas (5 min. od aktiviranja) za izvoz, bi bilo smiselno da je tudi osrednja enota že v prvem pozivu.

[RescueMajstr]

Tudi pri nas se ne proži osrednje enote kar na vsak požar, tudi nevem zakaj bi... Osrednje enote in sosednje enote je smiselno prožiti le na večje požare. Torej če gori podrast, avto, podrto drevo oz na kakšno drugo podobno tehnično intervencijo osrednja enota ni prožena, v primeru da gori hiša v večjem obsegu ali gospodarsko poslopje pa je avtomatsko z domačim društvom sprožena še sosednja enota in pa osrednja.

[gasilc99]

Sem gledal malo po intrnetu a žal nisem zasledil pravila da mora biti osrednja enota prožena na vse intrvencije razen manjših. Mi lahko prosim kdo pošlje link?
hvala

[Janez Tratnik]

Pravila gasilske službe.

4.4. Stopnje alarmiranja

Alarmiranje obsega 4 stopnje alarma :
1. stopnja alarma - aktivira se gasilska enota na teritoriju, kjer je nastal požar ali nesreča in po potrebi osrednja gasilska enota v lokalni skupnosti. V lokalni skupnosti kjer je osrednja gasilska enota poklicno organizirana se hkrati aktivirata domača in osrednja gasilska enota. V ožjem mestnem središču, kjer je do kraja intervencije čas vožnje z gasilskim vozilom do 8 minut, pa se lahko v primeru manjšega ali začetnega požara aktivira samo osrednja gasilska enota, če je ta poklicno organizirana;
2. stopnja alarma - dodatno se aktivira še osrednja gasilska enota (če ta ni bila aktivirana že v 1. stopnji) ter ustrezne gasilske enote v okviru lokalne skupnosti po navodilih vodje intervencije;
3. stopnja alarma - dodatno se aktivirajo vse ostale gasilske enote v lokalni skupnosti in po navodilih vodje intervencije
4. stopnja alarma – alarmirajo se gasilske enote izven lokalne skupnosti, ter GE na podlagi ustreznega državnega načrta o velikih intervencijah.

http://www.sos112.si/db/priloga/p9029.doc


Druga zgodba je, koliko se občinska poveljstva oz gasilske zveze teh pravil držijo.

[Rok Ušen]

Braslovče - teritorialna + osrednja + še ena izmed dveh dogovorjenih glede na lokacijo intervencije v občini (za ti dve enoti imamo posredovanje razdeljeno po krajih v občini).

V praksi pomeni v 1. alarmu minimalno 2 enoti na vsak dogodek oz. max.3.
Vozila - min. 3 težja vozila ( v vsakem primeru gvc 16/25 in ac 16/50, kot tretje vozilo pa bodisi gvc 16/40 ali bodisi 16/25).

Zadeva je postavljena čisto na novo - deluje in pomeni korak naprej v smislu čimprejšnje pomoči.

Da v občini osrednja enota ni prožena na vsak dogodek je to znak samozadostnosti in prepotentnosti peščice ljudi. To verjetno pomeni da v tistih občinah vsako društvo 1.kategorije lobira za kombinirko - samo da zaobidejo pomoč osrednje enote

[gasilc99]

Mi lahko kakšen pošlje alarmirni sistem,ki ga imate v občini, da pokažemo našemu županu in občinskemu poveljniku da kakšen sploh mora biti sistem.... pišite na ZS.

Ja janez tratnik ne držijo se jih v tem je tudi problem!

hvala za odgovore in pomoč!

Lp

[gapi]

Tudi pri nas se ne proži osrednje enote kar na vsak požar, tudi nevem zakaj bi... Osrednje enote in sosednje enote je smiselno prožiti le na večje požare.

Se nisem imel več namena oglašat v tej temi, kljub temu. Samo eno vprašanje, kako pa tisti ki prijavlja ve kaj je velik in kaj manjši požar, če se omejimo samo na požare. Koneckoncev se pa lahko tudi vsak manjši požar razvije v velikega. Npr požar "nedolžnega" kontejnerja se lahko razvije v požar hiše če je le-ta postavljen blizu hiše, pod kakšnim nadstreškom.

Mogoče osrednje enote ne bi rabili na vsakem dogodku, a pri požarih mislim da ne bi bilo nič narobe če bi bile zapisne v 1. pozivu.
Poglejmo to na praktičnem primeru v katerem upoštevajmo skrajne zakonske roke.

Predpostavke:
1. požar se je zgodil na območju enote 1. kat. (ne me narobe razumet, nič nimam proti 1. kat. a za napad iz njihovega osnovnega vozila-GVV1 je potrebno nekoliko več čas, enota II. kat je že bolj samostojna)
2. enota na območju dogodka rabi do mesta nesreče recimo 5 min. vožnje (je recimo zelo blizu.)
3. osrednja enota rabi do enote dogodka dodatnih 10 min. vožnje (predpostavimo da sta sorazmerno blizu kot je v veliko primerih v RS), torej osrednja enota do mesta nesreče rabi 15. min vožnje.

Časi prihoda:
1. lokalna enota: maksimalni čas izvoza: 15 min.+5 min. vožnje=20 min. od aktiviranja.
2. osrednja: maksimalni čas izvoza: 5 min.+10 min. vožnje=15 min. od aktiviranja.

Mislim da nadaljnji komentar ni potreben. Ob tem je bilo predpostavljeno tudi da je nesreča v smeri stran, recimo zahodno od lokalne enote, ter da je osrednja enota na vzhodni strani lokalne enote. Če bi bilo obratno, bi se časi odštevali in ne seštevali.

Kar pa se tiče načrtov alarmiranja, sem pa imeli priliko videti od GZ Radovljica. Po moji oceni eden izmed boljših kar sem jih videl. No saj je zaradi tega tudi kar precej obsežen.
Moje osebno mnenje je, da bi bilo smiselno za požar v 1. pozivu aktivirati: lokalno+osrednja+najbližja enota z GVC/AC. Še posebno je to smiselno na osnovnem teritoriju osrednje enote.

[RescueMajstr]

V začetku stavka omeniš praktičen primer, potem pa v zaključku stavka upoštevaš skrajne zakonske roke. Zadevo je treba reševati lokalno, vsi vemo da so ponekod društva 1. kategorije veliko bolj razvita kot osrednja društva, prav tako (vsaj po navedbah članov tu na forumu) odzivni časi ne presegajo 10min, v takem primeru pa osrednje društvo nikakor ne more biti na kraju pred lokalnim tako kot si ti predpostavljal po svojih izračunih.
Res je da pri gasilcih od viška ne boli glava pa vendar vsak nesmiselen prihod gasilcev pomeni nepotreben strošek. Prav tako dvomim da bi klicatelj podcenjeval moč požara, ponavadi je ravno obratno...
Kot sem omenil, zadevo je potrebno reševati na lokalnih ravneh, vsak za svoje okolje dobro ve kako je smiselno spisati požarni načrt. Tako kot je rešeno pri nas se je do zdaj še vedno izkazalo za dobro.

[Rok Ušen]

V povprečju imamo prostovoljni gasilci tako malo intervencij na leto, da tudi kakšna "nepotrebna" vožnja ni nič odveč. Vsak pisk pagerja, izvoz in vožnja na kraj je super dril. Tudi stroški so zanemarljivi. Tistih par litrov nafte - dajte no - a ko se pa peljemo na tekmovanje 100 ali še več km stran pa nikogar glava ne boli?

Aktiviranje osrednje enote na vsako intervencijo bi morali zahtevati tudi župani - nenazadnje sploh ni nujno da enota spelje s GD - če se izkaže da ni potrebe.

Plastičen primer: gori (malenkost) - aktivirana enota (opevane) 1. kategorije z Oskarjevim "špricalnikom", ki bi zadevo sama obvladala. Se pa jim zgodi, da se razsujejo na prvem večjem križišču. Kaj potem? Aktivirati drugo - tokrat osrednjo - enoto - logično. Samo, aktiviranje, izvoz, vožnja mimo "razsutih" na križišču do lokacije požara. In imaš 10-15 minut luknje. Kaj pa se z mini požarom zgodi v tem času smo pa se tako učili. Ane? Če ne se pa določeni še boste

Izključevanje višje kategoriziranih enot na posredovanjih na naših požarnih teritorijih ima v ozadju druge namene - ne strah pred nepotrebnimi stroški.. Kdor trdi drugače očitno ni dovolj dolgo v gasileriji...

[gapi]

V začetku stavka omeniš praktičen primer, potem pa v zaključku stavka upoštevaš skrajne zakonske roke.

No mogoče sem se izrazil nekoliko nerodno, imel sem v mislih primer ki upošteva skrajne zakonske roke. Tudi to je lahko eden izmed praktičnih primerov, ki pa verjamem da je dejansko zelo redek.

Zadevo je treba reševati lokalno.

Tu se popolnoma strinjam. Tako tezo bom vedno zagovarjal. Ko smo letos v naši zvezi pripravljali nov načrt alarmiranja sem vseskozi zatrjeval, da ga je potrebno napisati praktično za vsako vas posebej, tako da je kristalno jasno kdo v katerem pozivu.

Izključevanje višje kategoriziranih enot na posredovanjih na naših požarnih teritorijih ima v ozadju druge namene.

Se popolnoma strinjam, vemo kaj sim mislil s tem. Ja žal so tudi taki primeri v RS ko je kakšno vaško društvo bolje opremljeno kot osrednja enota, pa ne mislim z vozili ampak z zelo specifično opremo.

[DaveP]

Se popolnoma strinjam s tem kar je napisal Rok Ušen !

Tudi PGS bi naj bila jasna. Res pa je, da se problem pojavlja ko je treba določiti "stopnjo alarmiranja". Prijavitelj pove le kaj gori. Zdaj če je že vse v "bakli" potem je jasno, drugače pa je za laika malce težje razložiti kako velik je požar. In tako se je tudi težko odločiti za stopnjo alarmiranja. Kdo se sploh odloči zanjo, klicatelj, operater, ali vodja intervencije...

Gledano s strani oškodovanega občana, mu je res vseeno kdo in koliko društev pride gasit, samo da pridejo ČIM PREJ!.

In če se ob prihodu ugotovi, da požar le ni tako velik, se še zmeraj lahko ostala društva obrne, če še niso na kraju, oziroma se jim zahvali za pomoč in lahko grejo. Stroški so tukaj zanemarljivi napram stroškom, ki lahko nastanejo ob širitvi požara, med tem pa druga društva ne bi bila aktivirana takoj ampak kasneje. (Življenje je neprecenljivo, za vse ostalo je tu MasterCard ).

Zato ali se določijo jasni kriteriji za stopnje alarmov, ali pa se ob 1.stopnji alarma na požar objektov hkrati aktivira lokalno, orednje in sosednje enote, kot je napisal že gapi.

Pa LP

[man 14.284]

Načeloma se strinjam saj je v osrednjih enotah precej več "specialne" opreme katere teritorialna društva ponavadi nimamo. Pri nas zgledno sodelujemo z osrednjo enoto saj je že plan aktiviranja med našo in osrednjo enoto takšen da se v primeru požara vedno aktivirata obe enoti.

Če pa zadevo pogledamo nekoliko širše pa centralizacija opreme v eno društvo spet ni dobra. Samo zadnja leta vidimo da se srečujemo z porastom večjih naravnih nesreč kot so poplave, žled lahko da nas čakajo še potresi, tornadi ipd.
Poleg vseh teh nesreč pa so tu še prometne, delovne nesreče in nesreče z nevarnimi snovmi ki so tako ali tako v domeni GEŠP(v veliko primerov tudi osrednjih enot). Zato sem mnenja da tudi lokalna društva imajo pravico in dolžnost se opremljati in razvijati v skladu z obsegom dela in glede na lokalne potrebe. Za primer dobre prakse bi izpostavo MOL. Kup ene specialne opreme se najde v PGDjih, ki lahko na tak način dobro sodelujejo z GBL ali v večjem obsegu intervencij celo prevzamejo delež.

[simonjz1]

Pri nas pa je tako...

če je recimo na območju PGD-ja I-kategorije travniški požar (nima veze ali gori 1ar ali 10 hektarjev) izvozi domače društvo (I kategorija) potem pa še osrednja enota v občini (III kategorija) in osrednja enota v zvezi (IV kategorija)....včasih je to dobro, včasih pa povsem odveč, ker bi bili že 2 polni brentači dovolj za pogasit .... in včasih pride do nerodnosti, da pri nekem malem požaru pride tja 30-40 gasilcev....res pa je da se nikoli neve kaj se lahko pričakuje-pač odvisno od prijavitelja...

se pa dostikrat zgodi da društvo I kategorije potem "obrača" društvo IV kategorije, ko vidijo da bodo z lahkoto zmogli sami.


strinjam se da se mora to določevati LOKALNO...poveljniki PGD-jev, GZ-jev najbolje vedo kakšna društva imajo, kakšni so njihovi izvozi, kakšna je oprema, kvaliteta operative itd...fajn je da so neka priporočila iz GZS-ja ampak zadnjo besedo pa morajo imeti lokalci ...