Kandidat za predsednika GZS, Jošt JAKŠA

[anton56]

Evo še en vreden kandidat za predsednika GZS, Jošt JAKŠA

Najprej "osebna izkaznica" Jošta JAKŠE

Europass
življenjepis Priložite fotografijo (neobvezno)

Osebni podatki
Priimek / Ime Priimek Ime. Jakša Jošt
Naslov Rusjanov trg 9
Telefon +386 14700052 Prenosni telefon: +386 41695541
Telefaks /
E-pošta Jost.jaksa@zgs.gov.si

Državljanstvo Slovensko

Datum rojstva 1.8.1962

Spol moški

Zaželena zaposlitev / zaželeno poklicno področje Predsednik Gasilske zveze Slovenije

Delovne izkušnje

Obdobje Od decembra 2007 do septembra 2012
Zaposlitev ali delovno mesto direktor Zavoda za gozdove Slovenije
Glavne naloge in pristojnosti Vodenje Zavoda za gozdove Slovenije
Naziv in naslov delodajalca Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana
Vrsta dejavnosti ali sektor Vodstvena dela

Obdobje Od maja 1994 do decembra 2007
Zaposlitev ali delovno mesto vodja službe za varstvo gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije
Glavne naloge in pristojnosti vodenje varstva gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije
Naziv in naslov delodajalca Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana
Vrsta dejavnosti ali sektor Vodstvena dela, organizacija dela, strokovno delo

Obdobje Od marca 1993 do maja 1994
Zaposlitev ali delovno mesto Vodja priprave proizvodnje na GG Bled, Enota Pokljuka
Glavne naloge in pristojnosti Vodenje in priprava gozdne proizvodnje in vodenje zasebnega sektorja na noti Pokljuka
Naziv in naslov delodajalca Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska 19 , Bled
Vrsta dejavnosti ali sektor Vodstvena dela, organizacija dela, strokovno delo

Obdobje Od julija 1992 do marca 1993
Zaposlitev ali delovno mesto revirni gozdar na GG Bled, TOZD gozdarstvo Jesenice
Glavne naloge in pristojnosti Vodenje revirja Dovje-Mojstrana
Naziv in naslov delodajalca Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska 19 , Bled
Vrsta dejavnosti ali sektor Organizacija dela, vodenje dela, strokovno delo, svetovanje lastnikom gozdov

Obdobje Od maja 1991 do julija 1992
Zaposlitev ali delovno mesto pripravnik na GG Bled
Glavne naloge in pristojnosti Spoznavanje organizacije in dela v organizaciji, strokovna naloga, strokovni izpit
Naziv in naslov delodajalca Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska 19 , Bled
Vrsta dejavnosti ali sektor pripravništvo


Izobraževanje in usposabljanje

Obdobje oktober 1983 do marec 1991
Naziv izobrazbe in / ali nacionalne poklicne kvalifikacije Univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva
Glavni predmeti / pridobljeno znanje in kompetence Po programu za gozdarstvo univerzitetni študij gozdarstva
Naziv in status ustanove, ki je podelila diplomo, spričevalo ali certifikat Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta
Stopnja izobrazbe po nacionalni ali mednarodni klasifikacijski lestvici 7

Obdobje september 1977 do junij 1982
Naziv izobrazbe in / ali nacionalne poklicne kvalifikacije Gimnazijski maturant
Glavni predmeti / pridobljeno znanje in kompetence Po programu za splošno gimnazijo
Naziv in status ustanove, ki je podelila diplomo, spričevalo ali certifikat I. gimnazija Ljubljana, Gimnazija Bežigrad
Stopnja izobrazbe po nacionalni ali mednarodni klasifikacijski lestvici /

Obdobje september 1969 do junij 1977
Naziv izobrazbe in / ali nacionalne poklicne kvalifikacije Zaključena osnovana šola
Glavni predmeti / pridobljeno znanje in kompetence Po programu za osnovno šolo
Naziv in status ustanove, ki je podelila diplomo, spričevalo ali certifikat Osnovna šola Ledina, Ljubljana
Stopnja izobrazbe po nacionalni ali mednarodni klasifikacijski lestvici /



Znanja in kompetence


Materni jezik(i) Slovenščina

Drug(i) jezik(i)
Samovrednotenje Razumevanje Govorjenje Pisanje
Evropska raven (*) Slušno razumevanje Bralno razumevanje Govorno sporazumevanje Govorno sporočanje
Hrvaščina C2 Usposobljen uporabnik C2 Usposobljen uporabnik C2 Usposobljen uporabnik C2 Usposobljen uporabnik C2 Usposobljen uporabnik
Angleščina C2 Usposobljen uporabnik C1 Usposobljen uporabnik C1 Usposobljen uporabnik C1 Usposobljen uporabnik C1 Usposobljen uporabnik
Nemščina B2 Samostojni uporabnik B1 Samostojni uporabnik B1 Samostojni uporabnik B1 Samostojni uporabnik A2 osnovni uporabnik
Francoščina B1 Samostojni uporabnik B1 Samostojni uporabnik B1 Samostojni uporabnik B1 Samostojni uporabnik A2 osnovni uporabnik
(*) Skupni evropski referenčni okvir za jezike


Socialna znanja in kompetence Smisel za organizacijo sem pridobil z organizacijo strokovnih seminarjev, delavnic in posvetovanj, tako domačih kot mednarodnih s tudi več kot 70 udeleženci, tako v gozdarstvu kot v gasilstvu. Svoja socialna znanja in kompetence dokazuje tudi moja bibliografija, ki je povzeta po Kooperativnem on-line bibliografskem sistemu COBISS, preko 90 zadetkov

Organizacijska znanja in kompetence Sposobnosti delovanja v timu in komunikacije s strankami, sem pridobil:
• Vodenje Zavoda za gozdove Slovenije v letih od decembra 2007 dalje. Zavod je v vseh letih posloval kljub povečevanju obsega dela in hkratnem zmanjševanju sredstev za materialne stroške pozitivno, izvedeni dve sistemizaciji in znižanje stroškov poslovanja.
• Predsednik sveta Osnovne šole Toneta Čufarja v zadnjem mandatnem obdobju.
• Vodja službe za varstvo gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, organiziranje in vodenje in strokovno usmerjanje na novo osnovane službe, ki se je vzpostavila z nastankom Zavoda za gozdove Slovenije.
• Predsednik Gasilskega društva Ljubljana mesto od leta 2008.
• Podpoveljnik Gasilskega društva Ljubljana mesto od leta 2004 do leta 2008.

Tehnična znanja in kompetence Sodni izvedenec in cenilec gozdarske stroke (Ministrstvo za pravosodje 2
Pooblaščenec za bonitiranje zemljišč (Geodetska uprava RS)
Višji gasilski častnik I. stopnje (dosegel po sistemu izobraževanj v Gasilski zvezi Slovenije -2004)

Računalniška znanja in kompetence Zelo dobro poznavanje MS Office paketa (Word, Excel, Powrpoint, Publisher, Foxpro, Outlook, Typo3). Programov sem se naučil sam

Umetniška znanja in kompetence Fotografija in 6 let klavirja

Druga znanja in kompetence Izpit za predavatelja v okviru Gasilske zveze Slovenije (GZS 2004)
Opravljen lovski izpit in pripravništvo

Vozniško dovoljenje Da, imam kategorije B, F, G in H



Priloge Potrdilo o opravljenih izpitih na podiplomskem študiju – doktorat
Bibliografija po Kooperativnem online bibliografskem sistemu COBISS
Spričevalo o znanju angleškega jezika


Vizija Jošta JAKŠE za izvedbo programa GZS

Jošt JAKŠA
Rusjanov trg 9
1000 Ljubljana



Načrt izvedbe Programa Gasilske zveze Slovenije
mandatno obdobje 2013-2018


Gasilstvo na slovenskem ima bogato 144 letno tradicijo in je del slovenske zavesti ter biti. Gasilska zveza Slovenije (dalje GZS), kot krovna organizacija slovenskega gasilstva je samostojna, nepridobitna, humanitarna, nepolitična in najvišja oblika povezovanja prostovoljnih gasilskih društev in njihovih zvez. Deluje na podlagi Zakona o društvih in Zakona o gasilstvu. GZS vodi predsednik GZS, ki je ob poveljniku tudi funkcionar GZS. Statut GZS in ostali pravni akti določajo naloge, vlogo in pristojnosti predsednika GZS. Predsednik GZS je odgovoren za vodenje in delo GZS, je njen zakoniti predstavnik in jo zastopa v pravnih in drugih poslih. Predsednik je odgovoren za zakonitost dela in poslovanja GZS. Je odredbodajalec finančnega in materialnega poslovanja GZS. Predsednik za svoje delo v obdobju med kongresom odgovarja plenumu GZS, v volilnem letu pa kongresu kot najvišjemu organu GZS. Predsednik GZS je tudi predsednik Upravnega odbora, ga sklicuje in vodi njegovo delo. Ima pravico sodelovati na vseh sejah organov GZS. Predsednik je za svoje delo v skladu s Statutom in pravnim redom Republike Slovenije odgovoren Upravnemu odboru, Plenumu in Kongresu. Moje videnje vodenja GZS, kot velike in dobro organizirane organizacije z dolgoletno tradicijo, je povezano predvsem s strategijo in cilji delovanja GZS, ki je kot dokument trenutno v javni obravnavi in bo potrjen na XVI. kongres GZS. Osnutek je dosegljiv na:
http://www.gasilec.net/organizacija/org ... -slovenije.

V uvodu je omenjenih le nekaj pravnih podlag delovanja GZS in podlag na podlagi katerih opravlja svojo funkcijo predsednik GZS. V nadaljevanju načrta izvedbe dela ne bom našteval in prepisoval nalog, ki so opredeljene v zakonih, Statutu GZS ali katerem drugem aktu. Te naloge je predsednik dolžan opravljati v kakovosti, v obsegu in v rokih, kot je to predpisano. Torej to so samoumevne naloge. Seveda so pri izvajanju teh nalog možna odstopanja, a cilj vsakega predsednika je, da se te naloge izvedejo na najboljši možni način ob hkratni največji učinkovitosti in ob najmanjših stroških. Torej bi pri izvajanju teh nalog težil k visoki kakovosti izvedbe, učinkovitosti in operativnosti ter stroškovnem minimumu.

Drugo področje delovanja predsednika GZS v okviru nalog, ki jih ima v GZS, je sodelovanje pri delu ostalih organov in pri povezovanju dela le teh v celoto, ki se odraža na ravni GZS. GZS kot velika organizacija s teritorialno razpršenostjo po vsej državi in vsebinsko zelo raznolikim in pestrim delovanjem, mora delovati v čim večji meri usklajenosti in komplementarnosti, tako organov GZS, kot usklajenosti med področji dela. Predsednik lahko s svojim delom, avtoriteto in ugledom v znatni meri pripomore k doseganju teh ciljev. Med najbolj pomembnimi področji delovanja predsednika GZS na področju sodelovanje so: v notranji javnosti sodelovanje z regijami in gasilskimi zvezami, na področju zunanjih javnosti pa sodelovanje do vrha države: Predsednik RS, Vlad RS, Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje in nevladne organizacije, ki se dotikajo delovanja gasilcev.

Eno od najpomembnejši področji del novega predsednika GZS bo zagotavljanje sredstev za delovanje gasilske organizacije in gasilskih služb na vseh ravneh. V času vsesplošne histerije varčevanja bi nekateri radi brez predhodnih analiz zmanjšali sredstva namenjena za delovanje gasilcev. Ne rečem, da z boljšo organizacijo ni možno določene stvari izpeljati v istem obsegu in enaki kakovosti ob manjših stroških. Brezglavo varčevanje in zmanjševanje sredstev, predvsem na račun operativne sposobnosti enot in organizacije pa je škodljivo in se kaj kmalu lahko obrestuje z nekajkrat večjimi škodami, da ne govorim o morebitnih poškodbah in smrtih ljudi.

Če preletim osnutek programskih usmeritev, kot bodoči zavezujoči dokument, ki bo naslednje mandatno delo usmerjal delo GZS, bi v načrt izvedbe del postavil naslednje prioritete:

Splošno:
Ohranjanje in povečevanje ugleda in stopnje zaupanja, ki ga imajo državljani republike Slovenije v gasilce in gasilsko organizacijo. Utrjevanje sodelovanja med prostovoljnimi in poklicnimi gasilskimi enotami, ki skupaj tvorijo javno gasilsko službo in vsaka na svoj način zagotavljajo isti cilj, to je varnost in pomoč državljanom Republike Slovenije.

Organizacija:
Ohranjati prostovoljstvo in visoko raven strokovnosti kot najvišji vrednoti organizacije. V dobro organizacijo sodi kakovostno izobraževanje, ki mora slediti najnovejšim spoznanjem na področju gašenja, reševanja, preventive, tehnike, vodenja in človeških virov.

Ker je delo prostovoljno in posameznik za izobraževanja, preventivne dejavnosti ter intervencije porabi mnogo svojega prostega časa, je v prihodnosti potrebno zagotoviti oblike, ki bodo prostovoljnemu gasilcu zagotavljale ustrezen status v družbi in na delovnem mestu, ter mu v primeru večletnega operativnega dela zagotavljalo tudi možnosti za zaposlitev in povečano socialno varnost, ko preide med veterane. Žal zaposlenim gasilcem vsa naša izobraževanja in vsi naši izpiti v civilnem življenju ne štejejo nič. Potrebno bo zagotoviti, da bi v gasilstvu pridobljena znanja na osnovi ustreznih potrdil veljala tudi v civilni sferi. Primer: če bi imel operativni gasilec priznano usposabljanje iz varstva pri delu in za gašenje začetnih požarov, ter bi svoja znanja obnavljal v gasilski organizaciji, delodajalcu v firmi ne bi bilo treba plačevati usposabljanja zanj vsaki 2 leti. To bi bila za delodajalce določena stimulacija. V teh razmišljanjih bomo potrebovali še veliko svežih idej.

Motivirati delodajalce, da imajo zaposlene gasilce in da jim v primeru intervencije ne otežujejo odhoda z dela. V mislih imam tudi spremembe davčne zakonodaje.

Urediti bi bilo potrebno tudi področje nezgodnega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja in s tem povezane bonitete za operativne gasilce in urediti področje odgovornosti, ki jo imamo gasilci v primeru usposabljanja in intervencij. Pri urejanju teh zadev imam v mislih pomoč oz. urejanje na ravni GZS.

Tako kot za vsako organizacijo je ključno, da ima uravnoteženo starostno strukturo članstva. Mladina in vraščanje novih operativnih gasilcev v gasilske vrste je ključnega pomena za prihodnost organizacije. Ker je v Sloveniji velika razlika med urbanim in ruralnim delom, bo potrebno z novimi prijemi zagotoviti, da bo vrast v gasilske vrste v urbanih okoljih večja.

Zagotavljati ustrezno prehajanje gasilcev v sistemu izobraževanja po načelu izpolnjevanja pogojev, strokovnosti in sposobnosti posameznika, zagotavljati ustrezno selekcijo, ki pa nikakor ne sme temeljiti na ničemer drugem kot prej naštetih merilih. Izobraževanja na vseh nivojih morajo potekati permanentno in odražati potrebe organizacije.

Poudarek organiziranosti na ravni lokalnih skupnosti in gasilskih zvez. Lokalna skupnost kot nosilec javne gasilske službe in civilne zaščite mora zagotavljati ustrezne pogoje za delovanje gasilske službe. Poseben poudarek pri organiziranju gasilske službe bo tudi v prihodnje potrebno nameniti Krasu, ki je zaradi svojih posebnosti, tako naravnih kot družbeno socialnih, potreben posebne obravnave.

Pomembne aktivnosti naslednjega mandata bodo potekale na področju sodelovanja prostovoljnih gasilcev in poklicnih gasilcev. S tem ni mišljeno, da so te odnosi slabi, a še veliko se lahko nadgradijo, tako pri izobraževanju, opremljanju, vodenju kot sodelovanju na čisto človeški ravni. Saj smo vsi del javne gasilske službe in vsi delujemo k istim ciljem.

Mladina:
Delo z mladino je ključnega pomena za delovanje organizacije na dolgi rok. Otrok, ki ga vzgojimo, je človek, ki ga pridobimo. To velja tudi za gasilce. Poudarek bo na nadgradnji dosedanjih aktivnosti, inovativnem pristopu k novim aktivnostim, tistim po meri mladih in na iskanju možnosti, da v gasilske vrste pritegnemo tudi mladino v urbanih okoljih. Poznamo kar nekaj primerov dobre prakse, ki dokazujejo, da je to mogoče. Za dobro prehajanje mladine v operativne vrste je pogoj dobro medgeneracijsko sodelovanje.

Članice:
Žal mnogokrat prezrte. Njihov prispevek k trdnosti in celovitosti delovanja gasilske organizacije je neprecenljiv. Ob enakopravnem vključevanju v operativne naloge javne gasilske službe, je članice treba vključevati v vse ostale aktivnosti enakovredno članom. Morda si težko priznamo, a na marsikaterem področju dela so članice mnogo uspešnejše. Torej nikakor izvajanje posebnih programov, le enakovredno vključevanje v naše vsakdanje delo in izobraževanje, pa tudi v vodstveni kader.

Veterani:
Kdor ne pozna svoje preteklosti in ne spoštuje dela naših predhodnikov nima svoje prihodnosti. Veterani so člani naše organizacije, ki so v dolgoletnem delu akumulirali izkušnje in znanja, ki jih mnogokrat prezremo. Zakaj bi bilo potrebno vsaki generaciji odkrivati »toplo vodo«. Veterane je potrebno čim bolj aktivno, primerno sposobnostim (predvsem fizičnim), vključevati v naše delo in izkoristiti njihov potencial znanja in sposobnosti. V gasilstvu je poleg operativnih dejavnosti še mnogo drugih, ki so prav tako pomembne za delovanje in ugled gasilstva in jih veterani lahko opravljajo.


Kulturne dejavnosti in zgodovina:
Kulturne dejavnosti so področje, ki dopolnjuje naše delo in so lahko motiv za vključitev posameznikov v gasilstvo. Pri kulturnih dejavnostih bi bilo zaželeno, da bo v prihodnje več povezovanja med posameznimi akterji.

Zgodovina gasilstva ima dolgo tradicijo in je pomemben del naše prepoznavnosti. Pri raziskovanju zgodovine gasilstva bo potrebno vključiti več naših članov, ki imajo ustrezna znanja in sposobnosti za proučevanje zgodovine. Po potrebi vključevati tudi zunanje strokovnjake in sodelovati z ostalimi organizacijami.

Operativna organiziranost:
Glavna naloga gasilskih enot ostaja operativna sposobnost. Za doseganje operativne sposobnosti potrebujemo ljudi, njih primerno usposobljenost in ustrezno tehniko. Za pridobivanje ljudi v gasilske vrste bo potrebno ponuditi nove vsebine, ki bodo ponujale stimulativnost pri prostovoljnem delu. Tako obstoječe člane gasilske organizacije kot nove je potrebno permanentno izobraževati. Pri tem moramo ločiti med formalnim izobraževanjem, ki poteka v okviru občinskih gasilskih zveza ali GZS ter izobraževanjem, ki mora redno potekati v sami gasilski enoti. Predvsem pri formalnem izobraževanju mora GZS spremljati razvoj na področjih gasilstva in andragogike. Izobraževanja približati potrebam operativnih gasilcev. Z vzgojo vodstvenega kadra se morajo ta znanja prenašati in odražati v vsakdanjem delu in treningu gasilskih enot.

Pri opremljanju gasilskih enot je na prvem mestu varnost gasilcev. Za doseganje varnosti je potrebno spoštovanje ustreznih in najnovejših EN standardov, ki jih mora izpolnjevati nabavljena oprema. V časih, ko je potrebno nabave racionalizirati, je pomembno, da se bo med gasilskimi enotami začelo uveljavljati dopolnjevanje v opremi, ki je ne le vse dražja, tudi vse zahtevnejša za uporabo. S specializacijo posameznih enot na ravni zvez ali sektorjev, lahko povečamo učinkovitost nabav opreme in z usposobljenostjo moštva za delo z opremo tudi izkoristek in učinkovitost opreme same.

Cilj vsake operative je največja možna stopnja pripravljenosti na intervencije. Ob dobri usposobljenosti in opremi, morajo biti operativni gasilci ustrezno zdravniško pregledani. Cilj je, da ima vsak operativni gasilec veljavno zdravniško spričevalo, da je sposoben opravljati zastavljene. Iz lastnega primera lahko navedem, da je opravljen zdravniški pregled za gasilca, prihranek delodajalca in to v delu, kjer se pregledi prekrivajo. Torej tudi tu lahko najdemo korist in spodbudo za delodajalce, ki zaposljujejo operativne gasilce.

Za izvajanje vseh nalog po posameznih organizacijskih enotah mora biti ustrezno izobražen in usposobljen vodstveni kader, ki je sposoben tudi sodelovanja na različnih ravneh.

Naravne nesreče in požari v naravi:
S spreminjanjem podnebja so v Sloveniji in v svetu jasno izraženi trendi povečevanja števila naravnih nesreč in požarov v naravi. Ne le število, tudi obseg posamezne nesreče je vse večji in večji. V Sloveniji imamo v zadnji letih kar nekaj primerov takih nesreč, kjer je gasilska organizacija tvorila hrbtenico vseh reševalnih služb, če ne že absolutno večino. Vsa ta dejstva nas usmerjajo v spoznanje, da se bomo v bodoče morali vse bolj pripravljati na delo, ki je vezano na naravne nesreče. To je tako v preventivi, kot takrat, ko je potrebno hitro reagirati. Naravne nesreče in požari v naravi, predvsem zaradi svoje obsežnosti in števila sodelujočih ljudi in tehnike zahtevajo svoj poseben način vodenja in koordiniranja enot. Velik poudarek mora biti na usposabljanju vodstvenih struktur, njihovem permanentnem izobraževanju in testiranju usposobljenosti. V vodenje bo potrebno vpeljati nova spoznanja, nove tehnične možnosti (predvsem na uporabi baz podatkov, kartografiji in komunikacijskih možnostih). Naravne nesreče in požari v naravi zahtevajo tudi specifično opremo, ki mora biti kupljena ciljno in v racionalnem, a zadostnem obsegu.

Gasilska tekmovanja:
Gasilska tekmovanja imajo tradicijo in so motiv za delo mnogim gasilcem. Slovenija se že tradicionalno ponaša z mednarodnimi uspehi, na vseh ravneh tekmovanj in je po tem prepoznavna tudi v svetu. Imamo prvake, tudi olimpijske in ne nazadnje smo pred kratkim uspešno organizirali mladinsko olimpijado v Kočevju. Gasilska tekmovanja so pomembna z več vidikov: pridobivanje novih znanj in urjenje, vzpostavljanje kolektivne zavesti, da pripadamo veliki, dobro organizirani ter doma in v svetu priznani organizaciji (team building), povečevanje samozavesti in zadovoljstva posameznika, izmenjava znanja in izkušenj ter druženju.

Sistem tekmovanj mora odražati želje članstva, ohranjati tradicijo in biti hkrati odprt za novosti. Pri tem je potrebno upoštevati merila tekmovanj v mednarodnem merilu, kajti le tako bomo omogočali prehod naših tekmovalcev na tekmovanja izven meja RS ter tako nadaljevati z uspehi doma in v tujini.

Preventiva:
Primarno poslanstvo tako GZS kot vsake gasilske organizacije je delo na preventivi. Z osveščanjem javnosti in delovanjem v svojem okolju lahko gasilci na področju varnosti opravimo neprecenljivo delo. Glavni poudarek ozaveščanja in preventive mora biti namenjen mladim, da se že v procesu izobraževanja in odraščanja zavedo, kaj lahko s premišljenim ravnanjem pripomorejo k svoji varnosti in varnosti vseh nas. Pri ozaveščanju se bo potrebno bolj nasloniti na možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije in mediji ter na spoznanja komunikološke in sociološke znanosti.

Informatika:
Dobra informatika, ki vsebuje verodostojne podatke, je hrbtenica delovanja vsake organizacije. Pri razvoju informatike moramo slediti usmeritvi, da je prijazna do uporabnika in da vemo, zakaj zbiramo posamezen podatek. Od tu dalje pa morajo biti obdelane informacije dostopne tako članom GZS kot posameznim društvom, deležnikom GZS in javnosti. Dostop do vsebin se loči s pravicami, ki so dodeljene posamezni skupini. Informatika GZS mora v svojih izhodnih vsebina biti kompatibilna z vsebinami ostalih institucij, ki delujejo na področju zaščite in reševanja. Informatika je odličen pripomoček za našo javnost dela, izobraževanje, prenos informacij v sistemu GZS in prenos informacij do javnosti. Stremeti bo potrebno, da bo naš informacijski sistem čim bolj prijazen do uporabnika in se bo v delu, ki je namenjen uporabniku čim manj spreminjal.

Zakonodaja:
Zakoni in ostali podzakonski akti, ki se vežejo na delovanje GZS in so podlaga za njeno delovanje, so podvrženi spremembam. GZS mora pri oblikovanju zakonov in podzakonskih aktov igrati pomembno in aktivno vlogo. Če zaznamo potrebo po spremembah zakonodaje, ali pa če le to žele spreminjati drugi, mora GZS uveljavljati svoje interese in interese svojih članic. Z vplivom in ugledom, ki ga GZS ima, je to popolnoma dosegljiv cilj.

Pri spreminjanju aktov ne smemo pozabiti na naše akte. Tudi te je po potrebi potrebno prilagajati potrebam in zahtevam tako GZS kot zahtevami njenih članic.

Sodelovanje:
GZS je od nekdaj plodno sodelovala s svojimi deležniki in ostalimi organizacijami, tako na domači kot mednarodni ravni. Sodelovanja je potrebno ohranjati in poglabljati, pri tem pa izkoriščati možnosti modernih medijev in tehnologij tako, da je tudi to področje dela GZS čim bolj učinkovito ob čim manjših stroških. Ponovno bi tu rad poudaril na potrebo dobrega sodelovanja prostovoljnih gasilcev in poklicnih gasilcev.

Financiranje:
Stabilno financiranje je pogoj za delo. Ob že obstoječih virih bo potrebno poiskati nove vire. Te lahko iščemo v projektih, zavarovalnicah, če s svojim delom povečujemo preventivno sposobnost enot in zmanjšujemo škode ob škodnih dogodkih. Potrebno bo razmišljati, da tudi prostovoljni gasilci zaračunavamo intervencije v primeru, če je bila intervencija potrebna zaradi namernega dejanja, zaradi malomarnosti ali pa je bila lažna prijava. Kljub statusu nepridobitne organizacije bo potrebno razmisliti o dodatnih tržnih dejavnostih, ki bodo omogočale, da si pridobimo sredstva za svoje delovanje.

Pri tem ne smemo pozabiti na sistemska sredstva, ki so GZS na voljo že sedaj. Ne smemo pristajati na zmanjševanje sredstev s strani države in lokalnih skupnosti, ker če vzamemo naše delo pod črto ustvarimo tako državi kot lokalnim skupnostim visoko dodano vrednost in prihranke, ki nekajkrat presegajo vložke v našo organizacijo. Želel bi da se sredstva Proračuna RS vsaj ohranijo na enaki ravni ter da se povečajo prispevki Požarnega sklada. Tudi politiki, ki odloča o razdelitvi sredstev bo potrebno na osnovi izračunov prikazati, kolikšen je prihranek države in lokalnih skupnosti, ki ga gasilci ustvarimo s svojim prostovoljnim delom in s svojo preventivno in kurativno dejavnostjo. Po izračunih je zgolj materialna škoda, ki jo ima družba zaradi smrti povzročene z nesrečo ca. 1 mio. € skupne škode, da o drugih nenadomestljivih izgubah za svojce in širšo okolico sploh ne govorimo. Tu so še vse nematerialne in materialne škode, ki jih preprečujemo na ljudeh, domačih živalih, na nepremičnem in premičnem premoženju ter na naši naravi in okolju.

Če seštejemo vložke v gasilstvo in direktne in indirektne prihodke ter vse zmanjšanja škod, je gasilska organizacija zagotovo med najdonosnejšimi organizacijami v državi, če ne že na samem vrhu. Torej vsem, ki odločajo v razdelitvi sredstev bo potrebno na osnovi izračunov in dejstev dokazati, da se splača vlagati v našo organizacijo.

Seveda je v kratki predstavitvi mojega videnja nalog in dela, ki čaka novo vodstvo GZS v novem mandatnem obdobju, nemogoče zahajati v podrobnosti in širino dejavnosti GZS. Zato je pričujoči načrt izvedbe del le bežen pogled na obsežno delo in naloge GZS.

Za zaključek mojega pogleda na delo predsednika GZS bi rad poudaril, da je GZS skupaj s slovenskim gasilstvom, velika in spoštovanja vredna organizacija z bogato tradicijo in izjemnim človeškim in umskim potencialom. Pri menjavi vodstev se je treba zavedati, da mora novo vodstvo najprej pregledati dosedanje delo, narediti analizo kaj je dobro, kaj se lahko izboljša, postaviti realne cilje, določiti poti za dosego zastavljenega cilja, poiskati sposobne in odgovorne ljudi za izvedbo del, določiti odgovornosti, postaviti jasne roke, vzpostaviti nadzor, zagotoviti povratno zanko na osnovi katere se lahko učimo in po potrebi popravljamo napačno zastavljene korake in zagotoviti ustrezno nagrajevanje tistih, ki svoje naloge uspešno, kakovostno in v roku opravijo. Primeri dobre prakse bodo najboljši pokazatelji našega dela.

V velikih sistemih, kar GZS je, ni revolucij, je zgolj evolucija, ki ohranja vse dobro in po prioritetah izboljšuje tisto, kar se da izboljšati. To izhaja tako iz teorije vodenja, kot z mojih osebnih izkušenj, ko sem pet let vodil Zavod za gozdove Slovenije. Ob izvolitvi za predsednika GZS bi bil zagovornik politike malih, smelih, a premišljenih in odgovornih korakov.

Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!«
Jošt JAKŠA, VGČ I.st
Ljubljana, 18. februarja 2013

Pa še slikca Jošta JAKŠE

[anton56]

Spoštovani forumovci, oprostite, v uvodnem prispevku, za kandidata za predsednika GZS, Jošta Jakšo sem se pozabil podpisati.

Z vsem spoštovanjem cenim kandidaturo mojih kolegov Janka Cerkvenika in Jošta Jakšo, zato se podpišem pod oba.

S spoštovanjem,
Anton Rančigaj

[Janez Koncilija]

Všečna predstavitev

LP

Janez

[Jakec1897]

Ker mi toli ni čisto natančno jasno: ali ti kandidati potem brezplačno opravljajo to funkcijo?

[toma]

Ker mi toli ni čisto natančno jasno: ali ti kandidati potem brezplačno opravljajo to funkcijo?

Malo morgen

[Janez Koncilija]

Ker mi toli ni čisto natančno jasno: ali ti kandidati potem brezplačno opravljajo to funkcijo?

Mislim, da je tole vprašanje v tejle temi povsem zgrešeno. Gre za korektno predstavitev kandidata za predsednika, ki, vsaj po moji vednosti, nima bremen preteklosti in mešati godljo s plačilom funkcije ravno pri njem vsekakor ni vmesno.

Pa kandidata osebno ne poznam, sem bil pa prisoten na enem od njegovih predavanj in je naredil name zelo dober vtis - obvladuje svoj posel. In verjamem, da bi tudi predsedniškega.

Zato se s komentarji o plačilih raje preselite v kakšno drugo temo, tukaj ne "sede".

LP

Janez

[Jakec1897]

Zato se s komentarji o plačilih raje preselite v kakšno drugo temo, tukaj ne "sede".

Janez, oprosti. Sem samo vprašal, ker sem pač neveden.

[Janez Koncilija]

Janez, oprosti. Sem samo vprašal, ker sem pač neveden.

Imaša prav, zato pa so vprašanja, da človek poskuša izedeti tisto, kar ga zanima. Tudi tema, po kateri sprašuješ, je aktualna, le da, kot sem navedel, ne sodi ravno v temo o predstavitvi kandidata brez bremen preteklosti. Je pa to seveda samo moje mnenje.

Drugače pa ti kar korajžno zastavljaj vprašanja, upam, da boš izvedel čim več uporabnega.

LP

Janez

[darko]

Kolega in tovariš Jošt je napisal.
"V velikih sistemih, kar GZS je, ni revolucij, je zgolj evolucija, ki ohranja vse dobro in po prioritetah izboljšuje tisto, kar se da izboljšati."

Izjava, ki zelo veliko pove o človeku-gasilcu. Ni vse kar so prejšnje generacije ali vodilne garniture naredile slabo. Stvari je potrebno izboljševati in jih prilagajati aktualnemu času in prostoru. To lahko izjavi le tisti ki stvari pozna in je tudi že nekaj naredil. Seveda je pa praviloma prvi korak novih šefov totalna reorganizacija-zato da se ljudje pogovarjajo o reorganizacijah ne pa o bistvenih problemih.

Darko