Kruh nam reže župan in on je tisti, ki nam lahko dovoli odhod v druge občine, kar je v našem primeru tudi storil, zanimalo pa ga je samo, kako bo glede stroškov.
Mislim, da nobena gasilska enota, ki je priskočila na pomoč uradno ni bila pozvana, ampak je šlo vse bolj na kolegialni ravni. Klic regijskega poveljnika oz. v njegovi odsotnosti namestnice poveljnika štaba cz ne prenese ničesar. Zanima me, kako bi bilo v primeru večjih poškodb gasilcev, saj so fantje na terenu pripovedovali marsikaj. Takrat pa bi verjetno nekdo od najvišjih, ki so se enostavno poskrili ali pa bili nedoseglivi, na morju, v službi,...
, mahali z odličnim dogovorom s zzzs s strani velecenjenega tovariša podobnika in vprašanji, zakaj nekdo ni zavarovan.Za vse revčke, ki ste odšli na intervencijo in računate na refundacijo plače, se boste najbrž obrisali pod nosom in to iz preprostega razloga, ker uradno nihče ne ve, ali je bil aktiviran državni načrt. Za refundacijo pa je obvezen poziv, v pisni obliki, ki ga ni izdala nobena izpostava urszr, niti nas ni alarmiral reco.
In pa praksa. V ponedeljek smo prišli malo pred mariborčani z dvema cisternama in moštvom. Po popisu in pripravi, smo bili napoteni na čelo požara. Do tu vse vsaj približno prav. Potem pa nismo dobili nobenega napotka več, niti kopije karte z vrisanimi osnovnimi podatki, morda tudi kanali za pogovore z enotami na terenu, štabom, helikopterji,...
Na terenu nato popolna anarhija, saj ni bilo nikogar, ki bi organiziral delo po sektorjih. Samo podatek o spremembi kanala in napotek koga naj poiščemo na terenu. Zgolj slučajno smo zvedeli za splošni umik iz hriba, ker sem enega od naših poslal po novo vodo z nahrbtnjačo in mi je to sporočil po telefonu.
Preskrba s hrano in predvsem z vodo je druga pesem. Če so lahko fantički iz štaba pili pijačo iz hladilnika, smo mi, potem ko sem enostavno odšel v štab po pijačo in hrano za našo enoto in sosede, pili vodo, ki je imela po eni uri 30 stopinj. Nas vsaj ne bo bolelo grlo, ko smo pregreti prihajali nazaj iz dela.
Enostavno ni bilo nobene komande, razen ljubljančanov, ki so delo po prihodu in po začetnih težavah delali nekako organizirano. Res pa je, da so zaradi tega enostavno zapolnili radijski prostor.
Kritik bi bilo lahko še veliko, vendar ne na gasilce, ki so na terenu delali tisto, kar so enostavno smatrali, da je v danem trenutku najbolje, ampak pri vodstvu. Če že nič drugega, bi od njih pričakoval vsaj besedico zahvale ob koncu dela, saj bo to verjetno edino, kar bomo dobili.
Vsaka čast morda tudi Kerinu, edinemu iz pooveljstva gzs, s katerim sva uredila tisto, kar je bilo nujno potrebno in pa fantom iz šempetra pri novi gorici s če sem si pravilno zapomnil tedyjem na čelu, s katerimi smo omejevali in gasili požar pod daljnovodom in po hribu Trstelj in složno bežali, ko je bilo le prehudo
.
.
