Odg: DVAJSETA OBLETNICA ČERNOBILA
Objavljeno: 7. Maj 2008, 19:38
Pred 22 leti so se strokovnjaki tako so si oni pravili igrali z reaktorjem.
Hoteli so preizkusiti koliko časa po zaustavitvi lahko iz nejga še pridobijo elektriko tukaj naj bi šlo da pridobitev na času nekaj sekund mogoče minut.Z preizkusom so nameravali začeti že zvečer amapak problem je bil ker je Ukrajina zvečer porabila veliko električne energije in tako so preizkus prestavili pozno zvečer.
Dispečer ki je upravlaj z Ukrajinskih omrežjem je sporočil da lahko začnejo s poiskusom in tako so tudi pričeli .
Nekaj varnsotnih naprav so blokirali ker se bi ob takem poizkusu lahko sprožila varnostna sredstava.
Moč reaktorja so spustili v območje katero je bilo prepovedano za obratovanje tega reaktorja.
Nato se je moč v nekaj mili sekundah znatno povečala in reaktor je razneslo.
Pri tem ni prišlo do jederske eksplozije ampak je samo para vrglo ven iz reaktorja in s tem odpihnilo streho s tem pa so se delci razpršili po celi evropi .Na švedskem so ob eksploziji celo začutili kot manjši potres.
V Černobilu so uporabljali reaktorje ki imajo pozitivni koeficient to pomeni da ob povečanju temperature se poveča tudi energija.V krškem pa imamo reaktor z negativnim koeficientom kar je ravno obratno od Ukrajinskega.
Prvi gasilci ki so bili last elektrarne so na prizorišče prišli takoj po nesreči in pričeli za gašenjem saj so mislili da gre za običajen požar.Nato so reaktor zalivali z železobetonom in peskom kateri je vseboval element bor. Element bor se uporablja za zaviranje jederskih reakcij.
Ko so celoten reaktor zalili z betonom so ugotovili da niso naredili kaj preveč pametnega saj jederske reakcije so take kot da bi v plastičen lončke nalil čas in ga nato pokril lonček se bi ob tem takem stopil tako se je dogajalo z reaktorjem.
Prišli so do tega da reaktor še vedno deluje in se lahko tako segreje da bi se pod njim lahko vse stopilo in reaktor se bi ugreznil. Zato so pod reaktor skopali rov in nato so v reaktor dodajali dušik s katerim so hladili reaktor.
Jederska elektrarna je delovala do leta 2000.
Ukrajinske oblasti so odobrile gradnjo ogromnega jeklenega pokrova, ki bo pokril radioaktivno prizorišče najhujše nuklearne nesreče na svetu v Černobilu. Ukrajina je zato najela francoske delavce, ki bodo nadomestili trenutno propadajoč pokrov iz betona, ki so ga nad reaktorjem po nesreči leta 1986 zgradili v naglici. Celoten projekt naj bi Ukrajino stal okoli milijardo evrov. Denar so prispevali mednarodni darovalci.
Gradnja jeklenega pokrova bo trajala pet let, oblasti pa bodo po končani gradnji pričele z rušenjem reaktorja. Francosko gradbeno podjetje bo pokrov, ki bo 190 metrov dolg in 200 metrov širok, zgradilo iz jekla. Ukrajina je podpisala tudi pogodbo z ameriškim Holtecom, ki bo zgradil posebno cono , kamor bodo shranili radioaktivne odpadke.
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je pozdravil projekt: "Danes lahko prvič pogledamo v oči narodni in mednarodni javnosti in povemo, da smo našli rešitev za černobilske probleme."
V reaktorju se še vedno nahaja kar 95 odstotkov vsega radioaktivnega materiala, obstoječa betonska zaščita pa je zaradi sevanja, vremenskih razmer in slabe izdelave že zelo šibka.
Hoteli so preizkusiti koliko časa po zaustavitvi lahko iz nejga še pridobijo elektriko tukaj naj bi šlo da pridobitev na času nekaj sekund mogoče minut.Z preizkusom so nameravali začeti že zvečer amapak problem je bil ker je Ukrajina zvečer porabila veliko električne energije in tako so preizkus prestavili pozno zvečer.
Dispečer ki je upravlaj z Ukrajinskih omrežjem je sporočil da lahko začnejo s poiskusom in tako so tudi pričeli .
Nekaj varnsotnih naprav so blokirali ker se bi ob takem poizkusu lahko sprožila varnostna sredstava.
Moč reaktorja so spustili v območje katero je bilo prepovedano za obratovanje tega reaktorja.
Nato se je moč v nekaj mili sekundah znatno povečala in reaktor je razneslo.
Pri tem ni prišlo do jederske eksplozije ampak je samo para vrglo ven iz reaktorja in s tem odpihnilo streho s tem pa so se delci razpršili po celi evropi .Na švedskem so ob eksploziji celo začutili kot manjši potres.
V Černobilu so uporabljali reaktorje ki imajo pozitivni koeficient to pomeni da ob povečanju temperature se poveča tudi energija.V krškem pa imamo reaktor z negativnim koeficientom kar je ravno obratno od Ukrajinskega.
Prvi gasilci ki so bili last elektrarne so na prizorišče prišli takoj po nesreči in pričeli za gašenjem saj so mislili da gre za običajen požar.Nato so reaktor zalivali z železobetonom in peskom kateri je vseboval element bor. Element bor se uporablja za zaviranje jederskih reakcij.
Ko so celoten reaktor zalili z betonom so ugotovili da niso naredili kaj preveč pametnega saj jederske reakcije so take kot da bi v plastičen lončke nalil čas in ga nato pokril lonček se bi ob tem takem stopil tako se je dogajalo z reaktorjem.
Prišli so do tega da reaktor še vedno deluje in se lahko tako segreje da bi se pod njim lahko vse stopilo in reaktor se bi ugreznil. Zato so pod reaktor skopali rov in nato so v reaktor dodajali dušik s katerim so hladili reaktor.
Jederska elektrarna je delovala do leta 2000.
Ukrajinske oblasti so odobrile gradnjo ogromnega jeklenega pokrova, ki bo pokril radioaktivno prizorišče najhujše nuklearne nesreče na svetu v Černobilu. Ukrajina je zato najela francoske delavce, ki bodo nadomestili trenutno propadajoč pokrov iz betona, ki so ga nad reaktorjem po nesreči leta 1986 zgradili v naglici. Celoten projekt naj bi Ukrajino stal okoli milijardo evrov. Denar so prispevali mednarodni darovalci.
Gradnja jeklenega pokrova bo trajala pet let, oblasti pa bodo po končani gradnji pričele z rušenjem reaktorja. Francosko gradbeno podjetje bo pokrov, ki bo 190 metrov dolg in 200 metrov širok, zgradilo iz jekla. Ukrajina je podpisala tudi pogodbo z ameriškim Holtecom, ki bo zgradil posebno cono , kamor bodo shranili radioaktivne odpadke.
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je pozdravil projekt: "Danes lahko prvič pogledamo v oči narodni in mednarodni javnosti in povemo, da smo našli rešitev za černobilske probleme."
V reaktorju se še vedno nahaja kar 95 odstotkov vsega radioaktivnega materiala, obstoječa betonska zaščita pa je zaradi sevanja, vremenskih razmer in slabe izdelave že zelo šibka.