Forum Gasilci.org

dexter napisal/-a:20 let aktivne službe pri gasilcih ima lahko nekdo tudi pri 30 letih.

ti bi rad šel na tečaj za ČVP (VGČ)? Ti niti sprejemnih ne bi naredil. Ne poznaš osnov....Pa ne o tem, da si se (morda) zatipkal.

dexter napisal/-a:Na osnovi mojega dolgoletnega članstva v gasilski organizaciji in izkušenj sem mnenja, da tako slabo na področju izobraževanja še ni bilo.

Se strinjam. kaj bi bilo šele, če bi bil frišen pri gasilcih

Primož,
mislim da bi moral ti ponoviti osnove.
Kdo lahko dobi značko za 20 let aktivnega dela v gasilski organizaciji? V dobo članstva se štejejo vsa leta od 6 leta dalje.
Poglej Pravilnik o priznanjih in odlikovanjih ali pojdi pod testiranje v Vulkan.

In jaz sem tečaj za ČVP že opravil:) Mene bolj skrbi to, da izobraževanja stojijo (ne samo VGČ, temveč tudi in predvsem GČ) in posledično tudi gasilstvo stagnira.

Se povsem strinjam s tvojim mišljenjem dexter, razen tega, da imaš lahko 20 let aktivne gasilske službe že pri 30 letih. Članstvo je nekaj čisto drugega kot operativa; poznam več primerov, da se je otroka včlanilo v PGD pri 1 mesecu starosti ... Jaz začetek aktivnega staža razumem takrat, ko se gasilec prične udeleževati intervencij ..pa naj si bo to pri 16, 18 ali pa 25 letih

Mayamaya napisal/-a:Se povsem strinjam s tvojim mišljenjem dexter, razen tega, da imaš lahko 20 let aktivne gasilske službe že pri 30 letih. Članstvo je nekaj čisto drugega kot operativa; poznam več primerov, da se je otroka včlanilo v PGD pri 1 mesecu starosti ... Jaz začetek aktivnega staža razumem takrat, ko se gasilec prične udeleževati intervencij ..pa naj si bo to pri 16, 18 ali pa 25 letih

Mayamaya, žal je pač tako, da lahko nekdo že recimo pri 16 letih dobi značko za 10 let aktivnega dela v gasilstvu. Za delo v operativi pa spet obstajajo druge značke. Ki pa se vsaj pri nas delijo zelo poredko, ker večina gasilcev ne loči med njimi in imajo raje tisto z višjo številko.
Malo smo sicer zašli s teme ampak upam, da se razumemo, kaj sem imel namen povedat.

dexter napisal/-a:Primož,
mislim da bi moral ti ponoviti osnove.
Kdo lahko dobi značko za 20 let aktivnega dela v gasilski organizaciji? V dobo članstva se štejejo vsa leta od 6 leta dalje.
Poglej Pravilnik o priznanjih in odlikovanjih ali pojdi pod testiranje v Vulkan.

In jaz sem tečaj za ČVP že opravil:) Mene bolj skrbi to, da izobraževanja stojijo (ne samo VGČ, temveč tudi in predvsem GČ) in posledično tudi gasilstvo stagnira.

Dexter, govora je bilo o 'gasilski službi' in ne o 'aktivnem članstvu' ....preberi si definicije v zakonodaji!

Pozdravljeni!
Tema je dolgo časa počivala, a si ne morem kaj, da je ne bi ponovno obudil.
Sem pričakoval, da bo čas naredil svoje, a očitno dela počasi. Opažam, da bo na prvem razpisanem terminu za VGČ precejšnja gneča.
Kljub razumevanju in iskanju vseh mogočih verjetnih razlag in argumentov, sem tudi sam mnenja, da je to očitna blokada kadra v želji pri pridobivanju dodatne izobrazbe.
Ta modus operandi še predobro poznam iz drugih (sorodnih) služb ali stroke. Ko nek določen krog pridobi določeno stopnjo (po kakršnih koli pogojih že), potem je potrebno zaustaviti ostale, da jih ne ujamejo, ali jih celo prehitijo. Potrebno onemogočiti mladim (nekdaj mladim, sedaj po treh ali štirih morda celo petih letih ne bodo več tako mladi, "zagnani" in motivirani ter vedno manj intuziasti). Pa upam, da se motim pri moji interpretaciji, zakaj še vedno ni tečaja, mi nehote ta razlaga znova in znova prihaja v ospredje.
Marsi kdo ima namreč dobre ideje, željo, znanje in voljo, da bi gasilstvu na slovenskem doprinesel še kaj dobrega, a zaradi predpisanih pogojev ne more (mu ni dovoljeno na višjih nivojih).
Verjetno je pri vseh avtorjih teh objav zaslediti malo željo, da bi nekoč opravili ta tečaj (sicer se verjetno ne bi oglašali) - kot je navedeno v enem od predhodnih komentarjev. Ali je to narobe?

DušanP napisal/-a:Pozdravljeni!
Tema je dolgo časa počivala, a si ne morem kaj, da je ne bi ponovno obudil.
Sem pričakoval, da bo čas naredil svoje, a očitno dela počasi. Opažam, da bo na prvem razpisanem terminu za VGČ precejšnja gneča.
Kljub razumevanju in iskanju vseh mogočih verjetnih razlag in argumentov, sem tudi sam mnenja, da je to očitna blokada kadra v želji pri pridobivanju dodatne izobrazbe.
Ta modus operandi še predobro poznam iz drugih (sorodnih) služb ali stroke. Ko nek določen krog pridobi določeno stopnjo (po kakršnih koli pogojih že), potem je potrebno zaustaviti ostale, da jih ne ujamejo, ali jih celo prehitijo. Potrebno onemogočiti mladim (nekdaj mladim, sedaj po treh ali štirih morda celo petih letih ne bodo več tako mladi, "zagnani" in motivirani ter vedno manj intuziasti). Pa upam, da se motim pri moji interpretaciji, zakaj še vedno ni tečaja, mi nehote ta razlaga znova in znova prihaja v ospredje.
Marsi kdo ima namreč dobre ideje, željo, znanje in voljo, da bi gasilstvu na slovenskem doprinesel še kaj dobrega, a zaradi predpisanih pogojev ne more (mu ni dovoljeno na višjih nivojih).
Verjetno je pri vseh avtorjih teh objav zaslediti malo željo, da bi nekoč opravili ta tečaj (sicer se verjetno ne bi oglašali) - kot je navedeno v enem od predhodnih komentarjev. Ali je to narobe?

sem istega mnenja kot DušanP. Zakaj je v osnutku za spreminjanje pravil prostovoljnih gasilcev, veliko sprememb v točki izobraževanje ....

Slovenija - dežela gasilskih generalov.

Znanje se da pridobivati tudi v širino in ne le višje in višje po lestvici činov.
Znanje, ki si ga že osvojil je treba obnavljati, posodabljati in prenašati na tovariše.
Dovolj dela za desetletje, dve ali več.
Ko pa na intervencijah, vajah in pri drugem delu izkažeš svoje izredne vodstvene sposobnosti, bi šele bil kandidat za VGČ.
Resno predlagam, da pred 40. letom ne bi mogel na tečaj za VGČ.
No, pa vsaj izredno strogi sprejemni testi glede gasilskega znanja in vodenja.

Povsem legitimna je želja (zlasti mlajših) po napredovanju. Vendar je želja samo po navpičnem napredku. Ali stoji visok kol stabilno, če nima široke podlage.

"Znanje se da pridobivati tudi v širino in ne le višje in višje po lestvici činov." [tomser/b]čudovito povedano. Podpišem!

Slovenija ima dobro razvito (tako kadrovsko kot po opremi) gasilstvo. To bogastvo je treba negovati in ga nadgrajevati.

Mi pa zvozimo že na osnovnem tečaju za gasilca. Osnovni tečaj za gasilca je tisti, ki da osnovo in na to osnovo nato gradimo. In kako bomo gradili na slbi osnovi. Že tu ustrelimo mimo. Malo še lahko popravimo na nadaljevalnem tečaju in s tem se neha. Vse naprej je le nakladanje in filozofija.

Izumljamo (ali pa kopiramo) nove čine. Tako nove navzgor (visoki častnik) kot tudi neke vmesne (višji gasilec). Ali so vsi ti čini "pokriti" z znanjem? Nekoliko še sodelujem pri izobraževanju. Žal ugotavljam, da prihajajo na tečaje udeleženci z vse manj znanja. Kljub temu pa med predavanji vneto božajo svoje elektronske igračke. In ko na koncu postaviš čisto enostavno vporašanje sledi globoka tišina.

Prav na forumu je na več mestih omenjeno, da imamo funkcionarje v gasilskih društvih, ki ne izpolnjujejo pogojev glede gasilske izobrazbe. Vse kaže, da imamo na glavo postavljeno piramido. Sicer pa je tudi v Slovenski vojski več častnikov kot vojakov.

Večkrat je predlagan strog (strokovno zahteven) kriterij za pristop (sprejemni izpit). To je en kriterij. Vendar ali imamo na "vrhu" dovolj strokovnjakov, da sestavijo primerena vprašanja? Lahko rečem, da sem videl nekaj tovrstnih testov. Na mnoga vprašanja bi ne znala odgovoriti. Pa ne ker nimam znanja, ker so bila dvoumna, strokovno nedorečena. Sam veliko raje predavam kot sprašujem. Je pa spraševanje (izpiti) tisti del poučevanja, ko kot predavatelj dobim povratno informacijo, kaj sem sem opravil dobro in kje sem zamočil.

Kaj pa če bi koga, ki si tako zelo želi napredovati, degradirali (odvzeli že pridobljeni čin), ker na sprejemnih izpitih ni pokazal zanaja primernega? To bi bilo pa prehudo.

Na primer, ko me častnik debelo gleda in ne zna odgovoriti na vprašanje "Kaj je gorenje?". Pogosto kdo odgovori, da je to tovarna v Velenju. In je spet narobe - tisto Gorenje se piše z veliko začetnico.

Kaj storiti, ko kandidat na tečlaju za poveljnika PGD ne ve kaj je tehnično reševanje - pred tem pa je na tečajih, ki jih je moral opraviti, kar 18 ur poslušal o tehničnem reševanju?

Morda smo pa predavatelji zanič? Tudi to je lahko res.

LP

Janez

Strinjam se z načinom izobraževanja izmenično - najprej navpično, v širino, navpično, itn. Tukaj sem na strani mojih dveh predhodnikov.

Vendar sem tudi sam mnenja, da tale prenova učnih programov poteka predolgo. Že res, da je potreben temeljita analiza, preden se postavi nov sistem za nekaj let, da se kje ne useka kapitalno mimo glede vsebin. Vseeno pa se mi dve leti zdi dovolj časa, da bi ta prenova tečajev morala biti zaključena in bi se morala že začeti izvajati v praksi. Tako pa mlajši zainteresiran gasilec zares dobi občutek, v smislu “kvota GČ-jev, VGČ-jev je popolnjena, počakajte, da se za vas naredi prostor pod soncem” in so si na podlagi tega prenovitelji vzeli lagoden čas.

Pa nisem še na tej stopnji, da bi lahko šel na te tečaje, sploh po novih pravilih gasilski službe. Me pa jezijo izkušnje iz dosedanjih izobraževanj na nižjih nivojih, ko se izvajanje tečajev ni izvajalo dosledno. Velikokrat sem se sam angažiral in spraševal, kdaj bo kakšen obljubljen, napovedan ali pa celo razpisan tečaj izveden, pa sem prevečkrat dobil samo prazne obljube v smislu “lej, takrat pa res bo”. In ko je bilo “takrat”, sem dotične ponovno vprašal. To se dogaja tudi trenutno, pa še odgovora ne dobim več - tako je vsaj to bolje, da se ne morejo več zmotiti, če rečem na lep način

Naš izobraževalni sistem najbolj tepe nedoslednost - tako za vertikalo kot horizontalo, na nacionalnem nivoju je primer za to GČ in VGČ, na nižjih nivojih pa je situacija še slabša. In tako se izgubljajo gasilski kadri z iskrico za pridobivanje znanja, ker gredo leta mimo.

Res je, znanje in izkušnje se ne pridobiva samo na nekajdnevnih ali mesečnih izobraževanjih, da se tudi drugače bodisi z delom in vajami v društvu bodisi samostojno. Je pa na tečajih toliko več poudarka na teh temah, dobiš informacije iz prve roke, predavajo, učijo in usmerjajo te strokovnjaki, ki nekaj pomenijo na tem področju, pridobiš nova spoznanstva, na katere se veš obrniti v primeru dodatnih vprašanj.

Suban napisal/-a:
Glede obnovitvenega testiranja za obdržanje čina se ne strinjam. Čin je kot splošna stopnja izobrazbe. Tudi za diplomo ne obnavljaš, ko si jo pridobil. In tisto, kar si za doktorje znanosti zapisal tudi ne velja. Ni nam (bom tako zapisal, čeprav imam zagovor disertacije predviden "šele" čez 2 tedna) potrebno po uspešnem zagovoru kar koli delati, da nam naziv doktor znanosti ostane.
Tisto velja za akademske nazive (docent, izredni profesor, redni profesor idr.). To so "predavateljski" nazivi, po domače za tiste, ki jim to ni toliko blizu. In če želiš predavateljski naziv obdržati, moraš spremljati razvoj oz. ohranjati svoje znanje z udeležbo na seminarjih, konferencah, z znanstenimi objavami idr. s čimer moraš pridobiti določeno število točk v določenem časovnem obdobju.


lp

Glede na to, da poznam Roka in vem kje in kaj dela poklicno, lahko povem, da bo kljub diplomi moral obnavljati in dokazovati svoje znanje na vsakih 7 let. In glede na to, se z njim popolnoma strinjam, da bi morali vsi od čina GČ naprej imeti na 5 let obnovitev znanja s preizkusom teorije kot prakse. Ne vidim razloga zakaj ne? Vsak, ki svoje znanje "vzdržuje" in nadgrajuje, se tega nebi niti ustrašil, niti mu nebi nasprotoval. Če kdo "pade", pa se mu ponudi, da še enkrat obišče tečaj oziroma določeno usposabljanje. In jaz temu nebi rekel "splošna izobrazba".

Kar se tiče števila "generalov", z rumeno ali zlato označenimi čini in položajnimi oznakami, je sicer res vidno vedno več. Delno se strinjam z Janezom (obema), je pa res je delo odvisno tudi od same organizacije dela v neki gasilski zezi. Če se delo in komunikacija razdelita pametno in po funkcijah, potem stvari tečejo bolj kot ne, tekoče in je za vse vpletene dela dovolj in tako tudi stika z novostmi ter stalnega obnavljanja znanja.

Takšno je moje mnenje.

Moje mnenje je, da je odraz "generalov" odraz slabo izvedenih osnovnih tečajev (kot je omenilo že nekaj predhodnikov). Dokler bo v Sloveniji tako, da kdor se prijavi na nek tečaj ga slej ko prej naredi, pa če tudi ne loči C od B cevi na tečaju za GČ. Vsi vemo, da za bilo katero znanje se gre, je najlažje nadgrajevat na začetni stopnji, z "dobrimi temelji se lahko gradi visoka hiša". Na osnovnih tečajih bi morali nekoliko večji poudarek dati tudi na organiziranosti gasilstva, na hierarhiji, pristojnostim določenih članov - s tem se dajo osnove za red v društvih. Časovne omejitve glede možnosti udeležbe tečajev so po mojem mnenju nesmiselne.... dobre sprejemne izpite, in imamo kandidate, pa če tudi v enem letu od gasilca do GČ (karikiram). Bi pa na višjih nivojih uvedel preverjanje znanj glede na čine in degradiranje članov v primeru nedoseganja. Morda z zbiranjem točk, kot je to pri nekaterih strokovnih nazivih - kdor z udeležbo na tečajih, predavanjih na nivoju (vsaj regije) doseže zadostno število točk, se mu "čin podaljša", kdor ne pa ima možnost ponovnega opravljanja izpita, v kolikor doseže pozitivni rezultat, se mu podaljša, v kolikor ne se ga žal degradira. Dobili bomo resnost in strokovnost kandidatov. Lahko da bi tak sistem sproduciral tri krat več "generalov" (v kar močno dvomim), ampak bi le ti bili kompetentni.

Moj predlog je, da bi se pristojnost organiziranja določenih tečajev (nižjih), morala narediti npr. na menjavi med zvezami.... sosednje zveze bi si navzkrižno organizirale tečaje... s tem bi malo omilili subjektivno ocenjevanje, in morda povečali resnost kandidatov. Prav tako pa na nivoju GZS po regijah (spet navzkrižno) ustanovili komisije za nadzor nad temi tečaji. Morda pa bi predavateljem naložili, da pred predavanjem pripravijo podroben učni načrt in ga dajo v potrditev komisijam (ne pa da predavatelji predavajo po prosojnicah GZS - (da nebo pomote, nič ni narobe z njimi, ampak naj služijo kot osnutek), sami pa le berejo iz njih - to lahko naredi vsak!). Sam sem zagovornik, da mora predavatelj narediti predavanje zanimivo - ni se potrebno držati vseh osnutkov, potrebno je povedati bistvo! Sam pri predavanih vedno poskušam stopiti na nivo slušateljev, se z njimi sproščeno pogovarjati in s primeri, ki jih podajo oni ali jaz priti do bistva. Razlaganje (branje) snovi od začetka do konca, brez da bi pogledal če te kdo sploh posluša je zame nesmisel (ne predavam gasilskega znanja, še). Prav tako pa preverjanja znanj dati v pristojnost komisij GZS (tolko tečajev pa tudi nimamo letno, da bi bilo težko zagotovit strokovnjake za ocenjevanje). Moje mnenje je da sproduciramo preveliko število gasilcev z neosvojenimi osnovnimi znanji - pokazati bomo morali resnost tako da ne bo vsak, ki se na tečaj prijavi, ga naredil. Vsak upad na osnovnem tečaju, pomeni, večjo resnost kandidatov na nadaljevalnih tečajih.

Moti me predvsem neresnost določenih kandidatov, ki so ponavadi "prisiljeni" iz strani društev. Gasilci bi si morali zaslužiti ugled in s tem to, da bi bil privilegij biti gasilec, in ne družinska tradicija. Nekdo bi se moral trudit da postane kandidat za gasilca, ker takšna oseba se bo z veseljem izobraževala, udeleževala vaj,.... Selekcija se mora narediti na osnovnih tečajih (koga zanima naj nadaljuje, koga ne, ne rabi), ne rabimo 100 gasilcev, rajši 10 pa te resne. In ko bomo uredili to, bomo lahko urejali tudi status gasilca. Za mene obstaja samo en gasilec, to je operativni gasilec, ostalo so člani gasilskega društva (nič nimam prosti, so nadvse pomembni v društvih, za njih so izleti, veselice, druženja, podpora takšna in drugačna operativni enoti....., ampak niso gasilci, temveč podporniki).

Lepo se je v svet ponašat z številkami gasilcev, tudi društvo s ponosom pove število članov....me prav zanima če bi ta društva s ponosom povedala tudi število operativcev, ki se ob enih zjutraj zberejo v domu, v primeru vaje - na intervencijah ponavadi ni problema, če ne drugega jih "firbec" prinese. Res se da požar pogasiti z 100 gasilci (ga utopiti), lahko pa ga pogasimo tudi z 10 gasilci (z uporabo nekaj taktike). V vsakem primeru smo uspešni, vendar kolikor sredstev na eni strani, za kakšen učinek na drugi strani, pa je vprašanje - in osnoven pogoj za urejanje statusa gasilcev. Upam da ste razumeli kaj želim povedat.

Tudi sam sem "izkoristil" sistem in dokaj hitro prišel do gasilske izobrazbe, nisem pa gradil samo na vertikali ampak tudi po horizontali, zato ker me to zanima in sem se samoiniciativno vključeval.

Seko napisal/-a:Moje mnenje je, da je odraz "generalov" odraz slabo izvedenih osnovnih tečajev (kot je omenilo že nekaj predhodnikov). Dokler bo v Sloveniji tako, da kdor se prijavi na nek tečaj ga slej ko prej naredi, pa če tudi ne loči C od B cevi na tečaju za GČ. Vsi vemo, da za bilo katero znanje se gre, je najlažje nadgrajevat na začetni stopnji, z "dobrimi temelji se lahko gradi visoka hiša". Na osnovnih tečajih bi morali nekoliko večji poudarek dati tudi na organiziranosti gasilstva, na hierarhiji, pristojnostim določenih članov - s tem se dajo osnove za red v društvih. Časovne omejitve glede možnosti udeležbe tečajev so po mojem mnenju nesmiselne.... dobre sprejemne izpite, in imamo kandidate, pa če tudi v enem letu od gasilca do GČ (karikiram). Bi pa na višjih nivojih uvedel preverjanje znanj glede na čine in degradiranje članov v primeru nedoseganja. Morda z zbiranjem točk, kot je to pri nekaterih strokovnih nazivih - kdor z udeležbo na tečajih, predavanjih na nivoju (vsaj regije) doseže zadostno število točk, se mu "čin podaljša", kdor ne pa ima možnost ponovnega opravljanja izpita, v kolikor doseže pozitivni rezultat, se mu podaljša, v kolikor ne se ga žal degradira. Dobili bomo resnost in strokovnost kandidatov. Lahko da bi tak sistem sproduciral tri krat več "generalov" (v kar močno dvomim), ampak bi le ti bili kompetentni.

Moj predlog je, da bi se pristojnost organiziranja določenih tečajev (nižjih), morala narediti npr. na menjavi med zvezami.... sosednje zveze bi si navzkrižno organizirale tečaje... s tem bi malo omilili subjektivno ocenjevanje, in morda povečali resnost kandidatov. Prav tako pa na nivoju GZS po regijah (spet navzkrižno) ustanovili komisije za nadzor nad temi tečaji. Morda pa bi predavateljem naložili, da pred predavanjem pripravijo podroben učni načrt in ga dajo v potrditev komisijam (ne pa da predavatelji predavajo po prosojnicah GZS - (da nebo pomote, nič ni narobe z njimi, ampak naj služijo kot osnutek), sami pa le berejo iz njih - to lahko naredi vsak!). Sam sem zagovornik, da mora predavatelj narediti predavanje zanimivo - ni se potrebno držati vseh osnutkov, potrebno je povedati bistvo! Sam pri predavanih vedno poskušam stopiti na nivo slušateljev, se z njimi sproščeno pogovarjati in s primeri, ki jih podajo oni ali jaz priti do bistva. Razlaganje (branje) snovi od začetka do konca, brez da bi pogledal če te kdo sploh posluša je zame nesmisel (ne predavam gasilskega znanja, še). Prav tako pa preverjanja znanj dati v pristojnost komisij GZS (tolko tečajev pa tudi nimamo letno, da bi bilo težko zagotovit strokovnjake za ocenjevanje). Moje mnenje je da sproduciramo preveliko število gasilcev z neosvojenimi osnovnimi znanji - pokazati bomo morali resnost tako da ne bo vsak, ki se na tečaj prijavi, ga naredil. Vsak upad na osnovnem tečaju, pomeni, večjo resnost kandidatov na nadaljevalnih tečajih.

Moti me predvsem neresnost določenih kandidatov, ki so ponavadi "prisiljeni" iz strani društev. Gasilci bi si morali zaslužiti ugled in s tem to, da bi bil privilegij biti gasilec, in ne družinska tradicija. Nekdo bi se moral trudit da postane kandidat za gasilca, ker takšna oseba se bo z veseljem izobraževala, udeleževala vaj,.... Selekcija se mora narediti na osnovnih tečajih (koga zanima naj nadaljuje, koga ne, ne rabi), ne rabimo 100 gasilcev, rajši 10 pa te resne. In ko bomo uredili to, bomo lahko urejali tudi status gasilca. Za mene obstaja samo en gasilec, to je operativni gasilec, ostalo so člani gasilskega društva (nič nimam prosti, so nadvse pomembni v društvih, za njih so izleti, veselice, druženja, podpora takšna in drugačna operativni enoti....., ampak niso gasilci, temveč podporniki).

Lepo se je v svet ponašat z številkami gasilcev, tudi društvo s ponosom pove število članov....me prav zanima če bi ta društva s ponosom povedala tudi število operativcev, ki se ob enih zjutraj zberejo v domu, v primeru vaje - na intervencijah ponavadi ni problema, če ne drugega jih "firbec" prinese. Res se da požar pogasiti z 100 gasilci (ga utopiti), lahko pa ga pogasimo tudi z 10 gasilci (z uporabo nekaj taktike). V vsakem primeru smo uspešni, vendar kolikor sredstev na eni strani, za kakšen učinek na drugi strani, pa je vprašanje - in osnoven pogoj za urejanje statusa gasilcev. Upam da ste razumeli kaj želim povedat.

Tudi sam sem "izkoristil" sistem in dokaj hitro prišel do gasilske izobrazbe, nisem pa gradil samo na vertikali ampak tudi po horizontali, zato ker me to zanima in sem se samoiniciativno vključeval.

Se podpišem, Seko!
Točno v tem vidim problem tudi sam.
Rešitve pa ... kot si napisal, a se žal v obstoječih razmerah slišijo utopično.

Seko kje si bil ko je bilo možno podati pripombe na Pravila gasilske službe prostovoljnih gasilcev?

Kar se pa tiče tvojega drugega odstavka, lahko rečem le, da GZS pripravlja nekaj podobnega. Ustanovili bi naj se, vsaj na nivoju regije, sveti inštruktorjev in predavateljev. Njihova usposobljenost, inštruktorjev in predavateljev pa bila več nivojska.