Martina napisal/-a:ojla
še vedno vzrajam pri točki 11... LP
11. Stoj vzravnano in na obeh nogah. Ne pozibavaj se in ne krili z rokami.
Torej, naj se še enkrat oglasim. Tiste ikone, ki sem jih narisal Oskarju upam, da so prav razumljene, da ne bi kdo slučajno tolmačil, da ga je res treba po glavi
.
Vendar pa točka 7. ne gre v kontekst, ki sicer služi kot navodilo predavatelju. Plačilo predavanja se opredeljuje drugje in s pogodbo ali v dogovorjeni obliki in ne v navodilu.
Da zastonj ni nič, je pa jasno. Sam predavam oziroma inštruiram zastonj samo v svojem društvu in v lanskem letu izjemoma še v enem, za kar sem se prostovoljno odločil. Vse ostalo se plača, sicer ni nič vredno.
Glede 11. točke pa mora kar ostati. Predavatelj se ne more klamiti (pripogibati, skakati, sloneti na eni nogi), temveč mora stati normalno na tleh, to pa je na obeh nogah. Tudi ne zgleda, da bi hodil zgrbljen in skrivljen po učilnici, sploh, če je uniformiran, ampak mora izražati strumnost in odločnost (lik gasilca
).
Žal pa imam sam to napako, da predavam tudi z rokami
, ampak sem toliko oddaljen od slušateljev, da se kakšen slučajno ne prehladi
. In smatram, da to ni tako napačno, saj včasih z določeno kretnjo katero stvar bolj poudarimo, s tem ne delujemo preveč togo oziroma statično, saj lahko postanemo dolgočasni.
Seveda pa je stalno kriljenje z rokami lahko tudi moteče. Tečajniki namreč začnejo gledati roke, debatirati med seboj in ugibati, kam bo predavatelj dal roke, štejejo besede, ki jih pogosto uporablja kot mašilo itd...
Če ne verjamete, lahko preizkusite. Enkrat sem bil na tečaju za VT kotle, nekaj časa sem poslušal, potem pa sem začel na list s črticami označevati, kolikokrat je predavatelj izrekel besede "da bote vedel" in "kenede". Ko sem prišel do 100, se je smejala že vsa predavalnica, predavanje ni zanimalo nikogar več, vsi so samo še šteli.
Le ubogi predavatelj ni vedel, za kaj gre
Dobro, da jaz ne vem, kaj štejejo pri meni
LP
Janez
