Gasilski izrazi

[M-Coki]

Peter pa saj vidiš, da tole ni bil namen... ampak podati opis besede za v slovar gasilskih izrazov. Mislim da se po besedilu samem ''vidi'', da je prepisano oz. povzeto po...! p.s. se opravičujem, ker sem pozabil navedek...

[teoretik]

Pojem "valečega se ognja" je sedaj pojasnjena tako, da je že vpisana v slovar.
Glede avtorstva pa naslednje: Skoraj vsi izrazi, pojmi in besede so od nekje prepisane. Potem bi tudi besede: trojak, tlačna cev, hidrant, požar ... morali dati v narekovaj in navesti vire. Ne poznam slovarja besed, ki bi imel ob besedi naveden tudi vir.
Strinjam pa se, da če je v neki literaturi obširneje opisan in razložen pomen besede, da se navede tudi literatura, da to lahko preberemo tudi ostali.
Ponovno predlagam, da v tej temi poiščemo čim več lepih slovenskih besed in pojmov za opremo, orodje, izraze, prevode in podobno. S provokativnimi odgovori pa bomo dosegli ravno nasprotni namen.

[Peter]

Koki ima to slabo navado, da besedila kopira neposredno iz drugih virov in jih objavlja kot svoja, na kar je bil že večkrat opozorjen. Tokrat zadnjič.

Kar se tiče navajanja virov besed v slovarju je jasno, da je to nemogoče in tudi nesmiselno. Nenazadnje besed zaenkrat še ni mogoče patentirati ali pač.

[M-Coki]

Hm... ne bo ravno tako, kar obsojaš! Sicer pa: moj namen je bil dosežen, saj je pojem "valečega se ognja" sedaj pojasnjen tako, da je že vpisan v slovar (kot je napisal teoretik) in tole je, vsaj glede na temo, prvotnega pomena. Pa še tole:

S provokativnimi odgovori pa bomo dosegli ravno nasprotni namen.

p.s.: Koliko besed je do sedaj v ''našem'' slovarju gasilskih izrazov?

[Peter]

Še vedno nisi napisal vira.

[teoretik]

Na vprašanje M-Cokija, koliko besed je do sedaj vpisanih v slovar naj pojasnim kako jaz sestavljam ta slovar.

Najprej sem enostavno prepisal našo inventuro. Ker smo enota IV. kategorije in osrednja enota imamo kar precej orodja in opreme (okoli 700 kosov).

Ko za nek predmet izvem še drugačno ime, to drugačno ime vpišem v slovar, skupaj z virom, kjer je bilo to ime uporabljeno.

Primer za TROJAK: Trojak, Gasilska tehnika II., Ivan Družeta in Milan Vrhovec, leto 1982, stran 54, Razdelilec, priročnik za gasilca VII/22, Tridelni razdelilec, Osnove varstva pred požarom, Ivo Krušec, leto 2001, str. 186, Razdelilec trodelni …. , Vulkan II. ( št.243)
Po razpravi pa se bomo upam da skupaj odločili ali bo v slovarju na prvem mestu beseda trojak in nato še ostale besede, ki se uporabljajo za isti predmet, ali pa bo na prvem mestu razdelilec in nato trojak.

Enako sestavljam tudi slovar izrazov (prah-prašek, aktivna obramba-neposredna obramba ... )

[janez]

Strokovno izrazoslovje ni problem le v gasilstvu ampak v vsakem strokovnem jeziku.Pogosto pride do strokovnega idiotizma - do prepričanja: Mi se med seboj razumemo, za druge nas ne briga". In jezik postane grd, popačen, mnogokrat nejasen. Problem v vsakem jeziku na Zemlji.

Dobro je, da se s to problematiko spopadamo tudi na forumu. Kaj bo iz tega - kdo ve? Ko prebiram nekatere prispevke me obliva mrzel pot, lasje se mi ježijo, dobim izpuščaje. Množica dopisnikov na forumu svinjari s slovenskim jezikom. Čemu? Ali ne obvladajo slovenščine ali se jim zdi "ful frajersko in definitivno špon" grdo ravnati z jezikom svoje matere. Škoda!

Pred menoj na mizi je knjižica. Majhna, komaj 10 x 14 cm, slab orumenel papir, kartonske platnice in samo 46 strani. Leta 1953 jo je izdala takratna Gasilska zveza LRS (Ljudske republike Slovenije). Naslov: "Izrazoslovje gasilskega materiala". Je sedma v knjižica v zbirki "Gasilska knjižnica". Skupno je bilo izdanih 16 ali 17 različnih knjižic z gasilsko tematiko.

V predgovoru so avtorji zapisali:
"S to knjižico utiramo pot poenotenju strokovnih nazivov za gasilsko orodje, opremo in pomožno orodje. Skrajni čas je že, da opustimo vse mogoče in nemogoče nazive, ki so nastali v praksi in dolgoletni tradiciji, in ki v mnogočem kvarijo lepoto slovenskega jezika. Novi nazivi iz knjižice naj se v praksi uporabljajo, da bi se čimpreje premostila prehodna doba, razčistili pojmi o posameznih nazivih in čimprej pozabili stari našemu jeziku tuji izrazi....."

Ko beremo te uvodne misli zvenijo nekam okorno; jezik se je času spremenil.

Vsebina je zanimiva. Tabelarično so podani "Pravilni nazivi" in "Nepravilni, običajni nazivi". Poglejmo nekaj primerov:

PRAVILNI NAZIV NEPRAVILNI - OBIČAJNI NAZIV
Šlem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . čelada
Spojka za tlačne cevi. . . . . . . . . . . . . spojnica, kuplung, holender
Tesnilo za sesalne spojke. . . . . . . . . . dihtunga
Toga spojka. . . . . . . . . . . . . . . . . . .stabilna spojka
Prehodna spojka Kanaust - Storz. . . . . vmesna, prenosna, prehodna spojka
Vprežni orodni voz. . . . . . . . . . . . . . . / / / /
Avtotank z brizgalno. . . . . . . . . . . . . . avtocisterna
Zaščitna goba. . . . . . . . . . . . . . . . . . / / / /
Steklenica za kis . . . . . . . . . . . . . . . / / / /

Po naboru izrazov je knjižica skromna. Prav tako se ne bom spuščal v obravnavanje posameznih izrazov in njihovi usodi. "Pravilni" ŠLEM ni našel prostora ostala je "napačna" ČELADA. Lepo se je prijela spojka. ZAŠČITNA GOBA in STEKLENICA ZA KIS sta romali v muzej (včasih sta bili goba prepojena s kisom med zobmi in ščipalka na nosu zaščita pred dimom). Tudi vprežnih voz ni več v redni uporabi.

Predlagam, da se lotimo preprostih izrazov. Izraze za posamezne pojave obdelajmo kasneje. Razni Backdraft-i; Flashover-ji; Rollover-ji in še so pojavi, ki jih danes še ne poznamo povsem natančno, zato je tudi izrazoslovje nejasno.

HOT FIRE TRAINING - poglejmo v slovar
HOT = vroč, oster, pekoč, začinjen (jed), razgret, razvnet, strasten
FIRE = ogenj, plamen, požar, streljanje
TRAINING = vzgajanje, šolanje, šola, izobraževanje, urjenje, vežbanje

Kako bogat je slovenski jezik; koliko izrazov, kako lepo in nedvoumno lahko slovensko opišemo tako mnogožnačen HOT FIRE TRAINIG. Izognil se bom neumnosti in zatrjeval, da gre za vajo kako pojesti preveč začinjeno jed. Enostavno lepo slovensko lahko rečemo VROČA VAJA ali VROČI TRENING. Vsi bomo vedeli o čem govorimo.

Med prispevki sem zasledil mnenje o različnih poimenovanjih istega predmeta. Gre za TROJAK. Beseda TROJAK je po principih slovenščine napačna, je pa uveljavljena. V nomenklaturi (tudi v popisu inventarja) lahko zasledimo izraz RAZDELILEC TRODELNI. Gre za leksikongrafski način zapisa - za definicijo (definicija je sestavljena iz najbližjega vrstnega pojma in specifične razlike /genus proksimum et diferenciam specifikam/). Tudi pri TRODELNI bi bili lahko pikolovski. Saj je vendar v enem in ne v treh delih. Morda bi bilo pravilneje TRISTRANSKI. Na intervenciji prosim prinesite, postavite in uporabljajte TROJAK - do daljnega.

Hidranti: nadtalni - podtalni ; nadzemni - podzemni. Kaj zdaj? Izmislimo si nov izraz : nadnivojski - podnivojski. Gre za to, da so podtalni, podzemni, podnivojski... hidrant lahko tudi v jaških, v drugih materialih, ki niso zemlja - torej podzemni zagotovo niso.

Hidrantni nastavki. S centralnim ključem (ključ v sredini sem prvič srečal na tem forumu) , z ločenim ključem (ključ posebej sem prvič srečal na tem forumu). Sledi jo dimenzije 1xC, 2xC, 2xB.

O vrtnem hidrantu ni besede. Ali ga kdo pozna? ( (Jašek z ventilom in tlačno C ali D spojko v jašku)
O podaljšku hidrantnega nastavka ni besede. Ali ga kdo pozna? (Poiščite ga v katalogu gasilske opreme kakšne tuje firme z gasilskim orodjem)

Na forumu je predlog ''bencinske črpalke'' (postaje za preskrbo motornih vozil z gorivi). Zelo sporno! Črpalka je strojna naprava za črpanje določenega medija. Postajo za oskrbo motornih vozil z gorivi bi lepše imenovali BENCINSKI SERVIS. In še tu bi lahko razpravljali.

Pri pouku običajno izzovem razgovor, ko pridemo do enotnega izrazoslovja in povprašam kako naj zahtevam tisto orodje, ki je na strehi gasilskega vozila, na dolgem lesenem drogu, je kovinsko, ima en krak zakrivljen, drugi raven. (Gre za gasilski ali trgalni kavelj) In sledijo odgovori: kavelj, hakelj, hakeljc, hak, ak, čaklja, kluka.... In moj zaključek: Najbhitreje bo stvar opravljena, če sam zlezem na vozilo in vzamem kar si želim.

Problematika je torej obširna. Dobro je, da je našla prostor na forumu. Škoda, ker bodo največ razpravljali prav tisti, ki s svojim pisanjem najbolj pačijo slovenščino. Bo pač trena prispevke "precejati".

Opravičujem se za napake v prospevku. Nihče ni popoln.

Bodi za danes dovolj. Nadaljujmo z delom.

LP

Janez

[teoretik]

V temi "Izobraževanje - Požarna in gasilska straža" je odprta razprava o primernosti besed, požarna straža ali gasilska straža.
Tudi iz te razprave bom lepo besedo zapisal v slovar.

[M-Coki]

Na forumu je predlog ''bencinske črpalke'' (postaje za preskrbo motornih vozil z gorivi). Zelo sporno! Črpalka je strojna naprava za črpanje določenega medija. Postajo za oskrbo motornih vozil z gorivi bi lepše imenovali BENCINSKI SERVIS.

Ni bilo mišljeno kot predlog: ''bencinske črplake'' (ravno zato je v navedku), amapk, da se namesto tega uporablja: postaje za preskrbo motornih vozil z gorivi. Zame se sliši lepše, kot pa bencinski servisi.

[janez]

Moje mnenje

GASILSKA STRAŽA: aktivnost gasilcev pri zavarovanju prireditev (gledaliških predstav, koncertov itd) in zavarovanju (ali varovanju) požarno nevarnih del.

POŽARNA STRAŽA: skupina gasilcev, ki ostane po gašenju na požarišču za takojšnje gašenje, če bi prišlo do ponovnega vžiga.

Zapisano je:
(ravno zato je v navedku)
Slovenci imamo narekovaje .... Ali se ne pogovarjamo o besednjaku slovenskih gasilskih izrazov?

...postaje za preskrbo motornih vozil z gorivi... je zelo nepopoln izraz in ne pove nič.

Dosledno bi morali reči:
Postaje za preskrbo motornih vozil in voznikov z gorivi, mazivi, sendviči, pivom, nealkoholnimi pijačami, kavo, tekočim naftnim plinom, čokoldo, bomboni, cigaretami, časopisi......ali pa kar po registru dejavnosti ob trgovski registraciji.

Izrazi morajo biti tudi ustrezno kratki.

LP Janez

[Neja]

Hej!

Zdaj je pa res že zadnji čas, da se še jaz malo oglasim. Res je, že kar lep čas se ubadam z ''našo'' terminiologijo, ki mi počasi dela sive lase ... Nastali sta dve seminarski nalogi, v prvi sem obravnavala Slovar požarnih izrazov in v drugi, kako je dejansko s slovensko gasilsko terminologijo. Trenutno pišem diplomsko nalogo, v kateri bodo obravnavani izrazi iz 19. stoletja do danes, kakšna naj bi bila sestava gasilskega slovarja ipd.

Trenutno sem se pregrizla skozi Pleteršnikov in Cigaletov slovar, vam rečem, da me je kar malo na sedalo vrglo, ko sem odkrila, koliko ''lepih'' slovenskih izrazov je notri ... Leta 1860 so imeli izraz za podtalni požar (podzemni ogenj) ... Pa koliko zanimivih izrazov, katerih pomena sploh še ne poznam! Ob pomoči Teoretika in drugih strokovnjakov sem že dobila razlago za požarni ključ (Ključ za zaklepanje podstrešij, ki ga je imela le ena oseba, da ne bi ljudje kopičili krame po podstrešjih, ki bi se lahko vžgala. vsi pa vemo, kako hitro se je ogenj tedaj širil s hiše na hišo.).

Janez, Izrazoslovje je enkratna knjižica, iz katere lahko črpamo ... Seveda bomo morali biti pozorni na narečne, žargonske ter pogovorne izraze, vsekakor pa je to briljantno izhodišče. Meni osebno je zelo všeč tudi neka skriptica, ki jo je baje pripravil Alojz Zafošnik za predmet požarna preventiva (kratko in jedrnato razložen pomen izrazov, točno to, kar potrebujemo za slovar).

Aja, še en komentar na ''lepe'' izraze ... Lepota in subjektivnost sta (na žalost ali pa na srečo) subjektivni. Argumenti, kot so npr. to je pa meni bolj všeč, to se pa meni bolj prav zdi, so nični ... Gre za to, da dorečemo ustreznost, ne pa lepoto besed.

Dejansko je pa tako, da se lahko še lep čas pričkamo, kaj je ok in kaj ne ... Vsi ne bomo (bodo) nikoli zadovoljni. Sicer bi se splačalo tudi malce povprašati na uredništva gasilskih revij, ali imajo kakšno črno listo izrazov, čeprav niso ravno dosledni (v Gasilcu je enkrat vodni top, drugič metalec vode).

Če hočemo res dober slovar, je treba začeti pri koreninah Moje mnenje je, da mora vsebovati tudi arhaično izrazje, saj bomo le tako dobili natančen pogled na celoten razvoj besedja in na dolgo tradicijo, ki jo ima pri nas gasilstvo. Bomo pa zraven dopisali kvalifikatorje, ni problema.

No, ko sem se pa že oglasila, bom pa še izkoristila priliko, da izvem par podatkov ... V času nemške, italijanske okupacije (pa že tudi prej) so se trudili izriniti slovenščino ... Nikjer pa nisem zasledila, kako je bilo v času Jugoslavije. Je bil jezik poveljevanja srbohrvaščina (tako kot v vojski), med gasilskimi vrstami pa je bila slovenščina dovoljena? Ali je bilo strogo določeno, da se ob vseh prilikah rabi srbohrvaščina?

Pa še nekaj ... Ali je možno,da je bil Miran Špicar poveljnik GZS do leta 1998? V Božičevi knjigi namreč ni jasno razvidno, do kdaj je opravljal to funkcijo ... Se mi pa zdi čudno, da bi bil na tem položaju kar 39 let. Ali pač?

lp

Neja

[janez]

Neja, hvala za lep prispevek!

Sam nisem slavist, tudi pravilnost jezika ni moja močnejša plat, se pa trudim. Tudi prispevki na forumu, ki so pisani fonetično, v dialektu ali slengu me motijo. Marsikdaj neham sodelovati v taki temi.

Ali imaš knjžico: "Izrazoslovje gasilskega materiala", ali jo poznaš samo iz mojega prispevka. Res je zanimiva.
Če želiš mi poslji svoj naslov po ZS.

Veliko dela nas čaka na izrazoslovju. Pri pouku taktike pri vsebini o poveljevanju omenim, da mora biti povelje tudi razumljivo. Predpogoj razumljivosti je enotno izrazoslovje. Pri tem pokažem sliko požarnega kavlja (trgalni kavelj in še drugi izrazi). "Prosim povejte mi, kako naj ukažem Francu, da mi prinese tole orodje?" In dežuje izrazov (kavelj, kljuka, hakel, ak, hak, čaklja, širhakel...). Jih bom začel zapisovati - bo za dodatno knjižico slovarja.

LP

Janez

[Neja]

Hej!

Sem opazila, da sem en kiks napravila Hotela sem napisati: Lepota in všečnost ... sta subjektivni. Ja, prav mi je, kaj pa tako hitim ...

Janez, Izrazoslovje že imam, knjižica je bila že deloma obravnavana v eni izmed mojih seminarskih nalog. Zdaj za diplomo jo bom pa še bolj podrobno prerešetala. Vseeno hvala za ponudbo.

Vsekakor se strinjam, da bi bilo pametno zapisati čisto vse izraze, ki se pojavijo v zvezi z določenim orodjem, opremo, postopkom ... Seveda pa ne tistih, za katere vemo, da so plod hotene hudomušnosti (Primer: glej, kako sem pameten, nov izraz sem potuhtal ...). Potem jih bomo pa skupaj dali, predebatirali in, če bo sv. Florjan na naši strani , vključili v gasilski slovar.

lp

Neja

[Oskar]

gasilska šapke : beseda izvira iz ruščine in jo je Jugoslavija prevzela. Slovenci smo pred vojno uporabljali ustreznejši slovenski izraz: gasilska čepica

Ko poiščem knjigo Gasilska tehnika z letnico okrog 1930 pa napišem še kaj več. Notri je veliko ustreznih slovenskih izrazov za gasilsko orodje in tehniko.

[janez]

Oskar ali imaš v mislih knjigo Furlan Janez: Sodobna gasilska služba (mislim, da je letnik 1936)? Še danes zanimiva in aktualna knjiga. Ne le jezikoslovno, tudi strokovno.

LP

Janez