Programska vizija - Damjan LAH

[Drago]

V nadaljevanju objavljam programsko vizijo delovanja in razvoja GZS v obdobju od leta 2003 do leta 2008, ki jo je posredoval kandidat za predsednika GZS - Damjan LAH

S hitrejšimi koraki do boljše organiziranosti slovenskega gasilstva

1. Usmeritve za delo na področju gasilstva v Sloveniji

Zakonske podlage za organiziranost gasilstva na slovenskem so podane v zakonu o gasilstvu ter zakonu o društvih. V obdobju od leta 1993 pa do danes, odkar velja novi zakon o gasilstvu, se je na področju gasilstva že veliko postorilo, vendar je še vedno odprtih nekaj vprašanj, ki jim bomo v obdobju 2003 do 2007, namenili prednostno vlogo. Delo Gasilske zveze Slovenije (GZS) ter celotnega gasilstva bo usmerjeno v dosego ciljev na področju ureditve statusa operativnih gasilcev, ureditvi statusa gasilskih zvez, ureditvi financiranja gasilstva v občinah ter financiranja GZS, prilagoditvi dejavnosti GZS, večji povezanosti GZS z regijskimi sveti in gasilskimi zvezami, dopolnitvam statuta, organiziranosti novih organov, usposabljanju ter nekaterim drugim nalogam.

1.1. Ureditev statusa operativnih gasilcev

Zakon o gasilstvu določa, da operativnemu gasilcu pripada za čas odsotnosti z dela nadomestilo plače. Hkrati zakon tudi predvideva, da povrne stroške delodajalca za izplačilo nadomestila plače gasilcu občina iz svojega proračuna. V praksi pa so pri izplačevanju nadomestil plač še vedno težave, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev v občinskih proračunih.

Naloge, ki jih bo potrebno realizirati so:
 z nekoliko drugačnim sistemom oblikovanja javnih financ se bo v občinskih proračunih zagotovilo dovolj sredstev;
 z uvedbo spodbud in olajšav bo treba doreči, da gasilci, ki se odzovejo klicu na intervencijo ali se udeležijo usposabljanj ne bodo imeli težav pri delodajalcih zaradi odsotnosti z dela;
 urediti poseben status pri določanju olajšav opravljanju nalog gasilstva kot humanitarni dejavnosti;
 operativnim gasilcem, ki opravijo določeno število operativnih ur, zagotoviti bonitete na posameznih področjih z ureditvijo evidenc operativnih ur za posameznega gasilca.

Že zakon predvideva, da so gasilci za čas opravljanja operativnih nalog in usposabljanja zavarovani za primer poškodbe pri delu. Posamezne gasilske organizacije imajo sklenjene pogodbe s posameznimi zavarovalnicami za te primere. S skupnimi dogovori med GZS, Ministrstvom za obrambo ter zavarovalnicami glede enotne ureditve sklepanja pogodb za celotno Slovenijo bo potrebno zagotoviti ugodnejše pogoje zavarovanja ter višja izplačila za primer morebitne nesreče. Da do nesreč pri operativnem delu ne bi prišlo oziroma bi jih bilo čim manj, morajo biti operativni gasilci zdravi in sposobni opravljati svoje delo, ki v večini primerov ni lahko. Že vrsto let se poskuša, za operativne gasilce, urediti enotni zdravstveni pregled. Z določitvijo enotne metodologije, ki bo poenotila kriterije zdravniških pregledov in določila načine opravljanja le teh, bo delo usmerjeno k zmanjšanju dosedanjih stroškov na tem področju in s tem omogočiti tudi izvajanje zakonske določbe, ki govori o tem, da mora vsak operativni gasilce opraviti predpisan zdravniški pregled enkrat letno. V ta namen bomo pripravili enotno napotnico, s predstavniki zdravstva pa se bom dogovorili za enotno in nižjo ceno zdravniških pregledov.

1.2. Ureditev statusa gasilskih zvez

Zakon o gasilstvu ureja status in naloge gasilskih društev ter GZS, ter na načelni ravni določa povezovanje društev v zveze. Tudi zakon o društvih opredeljuje le splošne principe urejanja društev in njihove zveze. S spremembo zakonodaje in ostalih predpisov bo potrebno urediti status posameznih gasilskih zvez, jim opredeliti naloge ter načine financiranja. Hkrati z nastajanjem zakonodaje na področju pokrajin bomo urejali tudi status, naloge in vire financiranja pokrajinskih gasilskih zveze. Z opredelitvijo gasilskih zvez kot obveznih oblik povezovanja društev, bomo dosegli tudi večjo operativnost vse, od gasilskega društva do najvišje stopnje povezovanja, to je do GZS. Z vzpostavitvijo jasnih nalog, pristojnosti, zadolžitev in virov financiranja bo lahko GZS, preko posameznih zvez, nudila večjo pomoč nižjim organizacijskim enotam. Nova organizacijska struktura v gasilskih zvezah bo eden od vzvodov za dosego večje povezanosti prostovoljnih in poklicnih gasilcev, predvsem na operativnem nivoju. Res je, da je za poklicne gasilce značilen nekoliko drugačen način organiziranosti kot prostovoljnega gasilstva, pri čemer se moramo zavedati, da poklicni gasilci opravljajo različne naloge gasilstva dnevno in da je njihov nivo usposobljenosti tudi temu primerno na višjem nivoju. V ta namen bomo ustanovili posebno skupino, katere naloga bo intenzivirati medsebojno povezovanja in strokovno sodelovanje.

1.3. Ureditev financiranja gasilstva v občinah

Gasilska društva, kot izvajalci lokalne javne službe, se financirajo iz občinskih proračunov. V zadnjih letih se je poskušalo na različne načine zagotoviti zadostno količino sredstev za delovanje gasilskih društev, vendar je le teh še vedno premalo. Ker je nakup nove opreme, ki jo potrebuje posamezno društvo drag, bomo pripravili dolgoročne programe opremljanja posameznih društev. Pri pripravi programov pa bo potrebno upoštevati:
 kategorijo gasilskega društva,
 dosedanjo opremljenost ter
 pogostost in obseg intervencij, ki jih opravi posamezno društvo.

S sistemom prenašanja nekoliko starejše opreme iz višje kategoriziranih gasilskih društev ali poklicnih enot na nižje kategorizirana društva, bomo zagotovili hitrejše in predvsem kvalitetnejše opremljanje vseh društev. Hkrati pa bomo tistim društvom, ki večkrat sodelujejo v intervencijah, zagotovili opremljenost s sodobno opremo, s katero so pri intervenciji lahko učinkovitejši. S pripravo programa opremljanja posameznih društev in zvez, bomo tudi lažje uresničevali porabo finančnih sredstev (požarnega sklada). Na ta način bomo realizirali dokup več in kvalitetnejše opreme, hkrati pa bomo poenotili opremljenost slovenskih gasilcev. S tem bomo omogočili tudi lažji prenos opreme med posameznimi društvi, zaradi enotnosti programov pa bomo znižali tudi sredstva namenjena usposabljanju.

Pri zagotavljanju sredstev za gasilska društva je več kot upoštevanja vredno dejstvo, da gasilci ne opravljamo le nalog gasilstva temveč tudi vse zahtevnejše naloge zaščite, reševanja in pomoči. Glede na obseg tega dela, ki je odvisen od ogroženosti občin z vidika posameznih nesreč, ter od njihove pogostosti tovrstnih nesreč, je potrebno pričeti z razporeditvami in zagotavljanjem več sredstev. Za dosego tega cilja je nujno pripraviti enotne kriterije za območje celotne Slovenije.

1.4. Ureditev financiranja GZS

Sredstva, ki so sedaj v državnem proračunu namenjena delovanju GZS, ne zadostujejo. S posodobitvijo dela GZS, ter s še večjim poudarkom na sami strokovnosti dela, bo treba v proračunu zagotoviti dodatna sredstva. Državni proračun ne sme biti edini vir financiranja GZS, temveč je potrebno ob sodelovanju URSZR zagotoviti dodatna sredstva za delovanje GZS tudi s strani zavarovalnic, ki sicer že prispevajo del sredstev preko požarnega sklada, vendar je potrebno pričeti z dogovori za direkten priliv sredstev.

Že nekaj let poskušamo v dogovoru z državo znižati cene gasilske opreme, katere cena se je povečala tudi zaradi uvedbe davka na dodano vrednost (DDV). Za nekatere proizvode in storitve bomo, v dogovoru z Ministrstvom za finance, poskušali znižati stopnjo DDV. Za preostalo razliko v povečanju cen pa bo potrebno usmeriti napore k zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev, ki se bodo uporabila za nakup opreme in sredstev za gasilstvo.

Zadnja leta je opaziti, da se sredstva v požarnem skladu bistveno ne povečujejo. Ker pa so potrebe zaradi nakupa in vzdrževanja sodobne opreme ter usposabljanj vedno večje, bomo pričeli z aktivnostmi za povečanje odstotka od zavarovalnih premij, iz sedanjih 5 % na 7 %. Ob morebitnem povečanju sredstev pa bomo pripravili tudi nova merila za razdelitev teh sredstev, predvsem za posodobitev opreme in nakup specialne opreme, ki jo potrebujemo v Sloveniji. Pri določanju opreme potrebne za gasilce bo potrebno dosledno uveljaviti načelo nakupa standardizirane in predpisane opreme. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bo pretok blaga in storitev nekoliko spremenil. Tem spremembam moramo slediti tudi gasilci. Zato bomo svoja interna pravila opremljanja kot tudi pravila, ki jih bo sprejela država v dogovoru z nami, sproti prilagajali.

Z zavarovalnicami bomo pričeli razgovore na temo rednega sofinanciranja ostalih programov s področja požarnega varstva, ki jih izvajamo na ozemlju Slovenije.

S predstavniki države bomo pričeli dialog o višini finančnih sredstev ter deležih, ki naj bi jih, kot način sofinanciranja, namenjali nakupu opreme. Predvsem pri nakupu specialnih vozil je potreben dogovor, da se za celotno območje Republike Slovenije uporabi enotni ključ sofinanciranja.

Pri nakupih opreme ter financiranju programov, ki jih nekateri gasilci izvajamo kot t. i. naloge širšega pomena, to so naloge reševanja na cesti in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, bomo zagotavljali dodatna sredstva tudi iz proračunov ministrstev, pristojnih za promet oziroma okolje.

Gasilci opravljamo na področju vzgoje in izobraževanja s področja varstva pred požarom pomembno poslanstvo. Sodelovanje z vrtci in šolami poteka že sedaj. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo, pa bomo lahko tovrstne programe posodobili in jih še bolj približali našim otrokom. Z vlaganjem v izobraževanje naših otrok bomo pripomogli k večji požarni varnosti.

2. Dejavnost GZS

Pri posodabljanju in delovanju gasilstva mora postati GZS aktivnejša in agilnejša. Nova organiziranost mora pomeniti aktivnejšo vlogo GZS predvsem na strokovnem področju, pri reševanju pravnih in drugih vprašanj za vse gasilske organizacije, na področju sodelovanja z gasilskimi zvezami pa moramo zagotoviti aktivnejšo in učinkovitejšo medsebojno sodelovanje z nižje organiziranimi gasilskimi zvezami ter njihovo večje vključevanje v delovanje GZS. Pospešiti bo potrebno sprejem pravil gasilske službe, ki jih skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje pripravljamo že nekaj časa. Z novimi pravili bomo poenotili delovanje znotraj prostovoljnih gasilcev, hkrati pa bomo uredili sodelovanje s poklicnimi gasilci. Pri sprejemanju ostalih aktov in dokumentov, ki jih sprejema GZS samostojno, bo zagotovljen dvofazni postopek.

Nova vsebina delovanja GZS bo zahtevala ustanovitev delovnih skupin, v vodstvu GZS pa bo vzpostavljen sistem podpredsednikov, ki bodo zadolženi za posamezno delovno skupino in vsebino njenega delovanje. S pripravo delovnih programov ter predvidenih finančnih virov za zagotovitev realizacije le teh, bomo dosegli boljšo preglednost in učinkovitost delovanja GZS in njenih organov. Podpredsedniki oziroma vodje posameznih delovnih skupin bodo odgovorni za izvajanje sprejetih programov ter za racionalno in učinkovito porabo finančnih sredstev. Pri delu GZS bo zagotovljena večja aktivnost članov predsedstva in poveljstva v regijah oziroma pokrajinah.

Vse organizacijske spremembe bomo v čim krajšem času opredelili tudi v statutu GZS. Vzporedno s spremembami statuta bomo pričeli z vključevanjem poklicnih gasilcev in drugih strokovnjakov v delo prostovoljnega gasilstva. Na novo bomo opredelili tudi volitve predsednika in poveljnika GZS z možnostjo 2 kratne zaporedne izvolitve. Spremenjen naj bi bil tudi način imenovanju članov poveljstva, saj naj bi poveljstvo, na predlog poveljnika, izvolili na kongresu oziroma plenumu. Nekoliko je potrebno spremeniti tudi sestavo predsedstva v smislu, da bodo v njem zastopane vse kategorije članstva, predstavniki operativnih in poklicnih gasilcev ter države.

Da bo GZS lahko aktivnejša in učinkovitejša pri svojem delu in v sodelovanju z ostalimi gasilskimi zvezami ter državo, bomo pospešili nakup ustrezne računalniške opreme ter posodobili njeno delovanje (večji poudarek prenosu sporočil preko elektronskih medijev, poenotenje programov na vseh nivojih gasilstva). Prepoznavnost gasilstva bomo zagotavljali tudi preko internetnih spletnih strani. Na skupnih straneh bomo omogočili prostor za vključevanje in povezave posameznim gasilskim zvezam in društvom. V ta namen bo potrebno za nakup ustrezne računalniške opreme zagotoviti tudi dodatna finančna sredstva. S poenotenjem računalniške opreme in programov na vseh nivojih bomo lažje vodili in spremljali delo gasilskih organizacij na vseh nivojih, enotneje, hitreje ter ceneje pa bomo vodili tudi določene evidence. Vse to pa bo pripomoglo k boljšemu, hitrejšemu in cenejšemu poslovanju gasilstva.

Predstavniki GZS, kot najvišje oblike povezovanja gasilcev v Sloveniji, se bomo še naprej vključevali v delovanje mednarodnih gasilskih organizacij (CTIF), ter vzpostavili in nadaljevali stike s posameznimi gasilskimi organizacijami v drugih evropskih državah. S sosednjimi državami bomo, na podlagi podpisanih mednarodnih sporazumov, uredili operativno sodelovanje društev ob mejah. Kot ena od evropskih držav se bomo pridružili tudi akciji ob dnevu gasilca, ki bo hkrati potekal v vseh evropskih državah. Pripravili bomo ustrezne programe ter zagotovili medijsko promocijo gasilstva. Z navezovanjem stikov s posameznimi mediji bomo zagotavljali večjo promocijo gasilstva ter posredno s tem večjo požarno varnost na Slovenskem.

Ker gasilci ne opravljamo le nalog gasilstva temveč tudi naloge zaščite, reševanje in pomoči, se je za učinkovito in varno delo nujno treba povezati in sodelovati z drugimi organizacijami, ki delujejo na tem področju. To bomo uredili s skupnimi dogovori in medsebojnim sodelovanjem pri usposabljanjih in intervencijah. Na nove strokovne podlage bomo postavili tudi sodelovanje s poklicnimi gasilci. Na nivoju GZS bomo imenovali komisijo, ki bo skrbela za medsebojno povezanost in sodelovanje z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite, reševanje in pomoči.

S predstavniki države bomo poskušali doseči dogovor glede podaljševanja prometnih dovoljenj za voznike interventnih vozil, o učinkovitem in cenejšem opravljanju vozniških dovoljenj za te voznike ter o opremljenosti gasilskih vozil.

V preteklih letih je bilo iz sredstev požarnega sklada ter sredstev ministrstva financiranih nekaj raziskovalnih nalog s področja gasilstva. Izdelane naloge bomo uporabili pri svojem delu in na osnovi njih gradili razvoj gasilstva. Z novimi predlogi za raziskovalno delo na tem področju, pa bomo iskali nove rešitve za posamezna vprašanja.

3. Povezanost GZS z regijskimi sveti in gasilskimi zvezami

Status regijskih svetov in morebitnih pokrajinskih zvez bomo poskušali najprej urediti na zakonodajnem nivoju, temu pa bo sledila ureditev njihovih statutov in določitev ostalih že sprejetih statutov posameznih gasilskih društev, zvez in GZS. Ob tej ureditvi bomo jasno opredelili tudi medsebojne naloge in povezave.

Dosedanja praksa organiziranja večjih posvetov samo na enem kraju v Slovenji ni približala novosti vsem zainteresiranim. Z organiziranjem posvetov iste tematike na večjih krajih po Sloveniji, bomo približali informacije širšemu krogu ter s tem povečali strokovnost naših članov. Poskušali bomo pravočasno pripravljati gradiva za take posvete, ter jih po potrebi še pred posveti posredovati posameznim zvezam. S tem bomo dosegli vključevanje večjega števila strokovnjakov in pridobitev večjih predlogov za ureditev posameznega problema.

Z aktivnejšim delovanjem GZS bomo vzpostavili večje sodelovanje in medsebojno povezanost z Upravo RS za zaščito in reševanje, predvsem na področju zakonodaje, preventive, usposabljanja in dela z mladimi. Z aktivnejšim sodelovanjem gasilcev in inšpektorjev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo pripomogli k hitrejšemu odkrivanju vzrokov požarov ter prenašali ugotovitve v preventivno delovanje. Boljše sodelovanje, predvsem strokovno, bomo vzpostavili tudi z drugimi organizacijami s področja požarnega varstva (npr. Slovensko združenje za požarno varstvo) ter organizacijami s področja dela z mladimi (npr. Zveza prijateljev mladine).

Nenazadnje bomo v tem obdobju pregledali opravljene in neopravljene naloge določene v usmeritvah razvoja gasilstva sprejete na 13. Kongresu GZS.


4. Usposabljanje

Številne programe usposabljanja na področju gasilstva smo že sprejeli. Le te bomo ažurirali in dopolnili z novimi spoznanji. Zagotovili bomo tudi izvajanje usposabljanj po enotnih programih na vseh nivojih. V ta namen bo treba pripraviti priročnike, zagotoviti enotna učna sredstva in pogoje za izvajanje usposabljanj. Izvajanje nekaterih programov bomo približali udeležencem in sicer tako, da bomo opremili in usposobili še nekaj izobraževalnih centrov. Določene programe, npr. izobraževanje za gašenje v naravi, bi izvajali v Sežani, nekatere programe bi lahko izvajali tudi v Velenju, še vedno pa bi bil osrednji center izobraževanja Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu. Z zagotovitvijo večjega števila predavateljev, ki jih bo treba usposobiti za enotno izvajanje posameznih programov, bomo lahko izvajanje posameznih programov prenesli še na nižje nivoje.

Za naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih opravljamo gasilci, bomo programe usposabljanja uskladili s programi usposabljanj za enote CZ in ostale sile za zaščito, reševanje in pomoč.

V zvezi z usposabljanji bo treba, pri ureditvi zavarovanj za operativne gasilce, urediti tudi zavarovanja udeležencev usposabljanj.

Zakonodaja predvideva možnost, da Izobraževalni center na Igu opravlja tudi preglede opreme za gasilstvo in izdaja ustrezne listine povezane s skladnostjo te opreme. Ker trenutno ni v Slovenji nobene ustanove, ki bi to opravljala, bomo poskušali v dogovoru z URSZR doseči, da se na Igu prične z ustanavljanjem centra za certificiranje gasilske opreme in naprav. S tem bi razširili dejavnost izobraževalnega centra, približali novosti gasilcem hkrati pa omogočili ustrezno vzdrževanje in testiranje gasilke opreme in naprav.

5. Ostale dejavnosti

Med ostalimi nalogami GZS je potrebno nameniti več pozornosti veteranom (v društvih, zvezah). Vsaj enkrat letno bomo organizirali srečanje veteranov z aktivnimi člani, upravnimi odbori in poveljstvi ter z vodstvom zvez.

Ohranili bomo srečanja dobitnikov nagrad Matevža Haceta, kjer bomo prikazali napredek pri delovanju gasilstva, razvoju in usposabljanju tako na področju gasilstva kot na področju celotnega varstva pred požarom.

Posebno pozornost bomo namenili večjemu vključevanju in usposabljanju članic v gasilskih društvih in zvezah. Nadaljevati in izboljšati moramo tudi z delom mladih v prostovoljnih društvih. Za obe kategorije bomo pripravili kvalitetne programe dela ter zagotovili usposobljene mentorje za delo.

Z novimi akcijami, aktualnimi prispevki ter novo obliko bomo povečali število naročnikov revije Gasilec. Uredili bomo tudi povezanost s sorodno strokovno revijo na področju varstva pred požarom, to je revijo Požar. S skupnimi močmi bomo preko obeh revij širili strokovnost gasilcev kot ostalih strokovnjakov na področju varstva pred požarom ter gasilstva.

Posebno pozornost bomo namenili tudi posodobitvi Slovenskega gasilskega muzeja. Za posodobitev in njegovo dejavnost bomo pridobili dodatna finančna sredstva iz proračun države ter donatorskih sredstev podjetij. S pomočjo gasilskega muzeja bomo nudili strokovno pomoč tudi posameznim gasilskim društvom ali zvezam, ki same zbirajo gasilsko opremo in naprave in si urejujejo svoje zbirke.

lp DC

[Jaka]

Nekaj takšnega smo pričakovali od vsakega resnega kandidata. Upam, da bomo na tovariša (gasilci med seboj nismo gospodje) Laha naslovili tudi kakšno vprašanje, ko bomo bolj podrobno prebrali njegovo obrazložitev.

[gost]

Kaj ko bi se kandidati SAMI malce javili na Forum??! A sploh vedo za te int.strani!!!

[Nani]

Vse lepo in prav, da se je končno predstavil tudi Damjan Lah, za katerega je bilo že dolgo znano, da ima po nasvetu in prigovarjanju nekaterih članov predsedstva GZS željo postati predsednik Slovenskih gasilcev. Njegova predstavitev oz. programska usmeritev, ki so mu jo napisali kolegi iz Uprave RS za zaščito in reševanja je razumljiva in kaže, da uprava dobro pozna težave gasilske organizacije, vendar do sedaj ni ukrenila vsega potrebnega za odpravo napisanega. Postavlja se le preproste vprašanje, kaj so do sedaj počeli vsi zaposleni v tej službi, vključno z g. Lahom, ki je šele sedaj ugotovil, da bo s svojimi političnimi vezami zlobiral pristojne, da se vse ugodnosti, ki nam v bistvu že pripadajo tudi realiziral.
G. Laha Slovenski gasilci ne poznamo, pozna ga le peščica bivših in sedaj zaposlenih v državnih službah, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem. Zapisali so mu, da se je v gasilsko organizacijo vključil pred nekaj leti i n da nima ne čina in ne gasilske izobrazbe. To pa je malo vprašljivo predvsem za to, ali smo Slovenski gasilci res tako kadrovsko slabi, da bomo morali izvoliti profesionalnega politika za predsednika organizacije. Je kdo od predlagateljev pomislil, da to kaže na politični vpliv LDS tudi na našo organizacijo, saj imajo svoje predsednike tudi v ostalih organizacijah v sistemu zaščite in reševanja. Menim, da bomo gasilci sami sebi zaprli vrata pred našimi občani, če bomo tako lahkotno predali naše gasilsko dediščino političnim tokovom, ki so bili vedno kratkotrajni. Kaj bo, če se bo zamenjala oblast? Kaj bomo takrat odgovorili na vprašanje, da smo zgodovinsko pogojena nepolitična organizacija. Predlagam, da g. Lah s svojim političnim vplivom in glede na program aktivno sodeluje na realizaciji istega kot član predsedstva. Tako bo imel vse možnosti, da misli resno sodelovati. Predsednik gasilecv pa naj bo gasilec in ne politik. To naj bo osnovno vodilo tudi tistim, ki so ga prepričali o kandidaturi, ker se tudi sami vidijo na najvišjih funkcijah, ki jih imenuje predsednik. Kaj hočemo, to je politika. Pa lep gasilski pozdrav "NA POMOČ"!

[Drago]

Nani:

Vidi se, da si zelo dober poznavalec aktualnih razmer Gospod Damjan Lah je res politik - bolj kot gasilec, se strinjam tudi jaz vendar bi bilo dobro, da enako osvetlimo še drugo "plat medalje" Govoriti, da smo gasilci apolitični je čisto navadno sprenevedanje Poglej nivo nižje v naši gasliski organiziranosti pa boš videl, da smo gasilci ( dobesedno ) prisiljeni formirat svoje "gasilske" liste in se prebijat v politiko Zakaj ?! ( odgovor vemo vsi ) In, ko si na nivojih GZ "srčno" želimo župana za predsednika GZ ( obstojajo tudi izjeme - vsa čast jim ) si lahko tudi "srčno" želimo npr. predsednika vlade RS za predsednika GZS no in ker to pač ni mogoče, naj bo vsaj njemu najbližji Vse ostalo so malenkosti

Pa še o tistem kar bi nekdo moral pa ni naredil Ja ( porka gate ), če želi kdo kaj narediti za gasilce je "ogenj v strehi", naš Eöry bi bil strašansko užaljen, če se npr. v imenu gasilcev ne bi, izključno on pogovarjal z zavarovalnicami, ministrstvom za okolje, itd. itd. in seveda nekateri na ta račun živijo, ko "bubregi u loju" gasilci pa "dosegamo" drobtine.

Eno vprašanje Nani: Kje se pa vidijo tisti, ki podpirajo koga drugega in kolikšna je njihova povprečna starost (vem, da veš )

lp DC

[NANI]

Gasilska zgodovina govori, da smo nepolitična organizacija. Zakaj? Že od ustanovitve gasilske organizacije na Slovenskem, so se graščaki in posetniki zavedali, da so z ustavitvijo gasilskega društva varovali svoje imetje, pa tudi, kar je zelo pomebno, imetje svojim podložnikov, saj bi v nasprotnem primeru ostali brez delovne sile. Poglobi se v zgodovino gasilstva na Slovenskem, pa boš spoznal svojo zmoto. Državna politika je tako prepojena s svojo pravilnostjo razmišljanja in ukrepanja, da jih gasilstvo kaj malo briga, ker točno vedo, da so to organizacijo v teh 131 vsi potrebovali - okupatorji in domači oblastniki. Komunisti so bili glede na svojo ideologijo v nasprotju s tradicijo gasilstva v smisli simbolike, niso pa nikdar nasprotovali našem poslanstvu. Celo več. Podpirali so našo organizacijo zavedajoč se morebitnih posledic, če pride do kakršne koli nesreče. Bili so toliko presodni, da niso vsiljevali svoje politične negasilske kadre na vodilne funkcije v GZS, saj so vedeli in to jim moramo prizanti, da imamo gasilci v svojih vrstah posameznike, ki so svojo gasilsko pot začeli v svojih okoljih, da so prehodili pot, ki jo mora vsak funkcionar poznati, če hoče biti uveljavljen in spoštovan predsednik ne le na nivovu republike, ampak tudi v društvu. Vidiš, v tem se najina razmišljanja razlikujejo. Ne more biti naš predsednik človek, ki ni prehodil to pot, kot so jo dosedanji predsedniki. Pustimo obljube, presodimo razsodno, saj nas je v teh 11 letih svodode lahko poučilo, kaj pomeni trenutna politika. Ne smemo pasti v zanko obljub, ker vsak pameten človek ve, da politika veliko obljublja, pa malo naredi. Kot gasilec se bom z vso svojo zavzetostjo in vplivom boril za to, da bo predsednik GZ Slovenije gasilec in ne politik. Prepričan sem v to, in, če bo kakorkoli drugače, bo to potrdila zgodovina, da sem imel prav. Nočem biti prerok. Nisem pa tudi toliko naiven, da bi soglašal so tistimi prodanimi gasilskimi dušami, ki vidijo le svoje trenutne osebne koristi. Prepričan sem v to, in če sem iskren, me zelo skrbi za našo organizacijo. Ponosni smo bili v najtežjih letih, ponosni smo tudi danes, da smo gasilci!
Kje so pa tisti, ki podpirajo druge kandidate? Dobro veš, da gasilci zelo malo pišejo, še manj pa, da bi se javno izpostavljali s svojimi mišljenji. To je prepuščeno posamenikom (z mano vred), ampak zna se zgoditi, da bo na kongresu zelo živahno, kar pa tudi ni slabo.
Pa lep gasilski pozdrav "NA POMOČ:"

[Peter]

Gasilci smo nepolitična (nestrankarska), ne pa protipolitična organizacija. Vsak prebivalec Slovenije se lahko priključi gasilskemu gibanju, ne glede na njegovo politično, versko, spolno, narodnostno, regionalno ali katerokoli drugo pripadnost. Ocenjevanje človeka glede na njegovo politično pripadnost ni stvar gasilstva in v njem nima kaj iskati.

Gasilci se moramo zanimati za politiko in nanjo vplivati, drugače se nam slabo piše.

Ne more biti naš predsednik človek, ki ni prehodil to pot, kot so jo dosedanji predsedniki.

... in dobimo za predsednika častihlepnega starca?

NANI, lahko rečeš, da smo te na forumu raztrgali, ker zagovarjaš svoje mnenje. Lahko pa se tudi vprašaš, če je to demokratično, da nekomu pripenjaš slabšalno oznako samo zato ker je politik.

[Drago]

Nani:

Imaš popolnoma prav ! Gasilska zgodovina je vsaj v enem svojem sporočilnem in ( če tako želiš ) poučnem delu nesporna. Namreč, ko so gasilci opravljali svoje poslanstvo, torej gasili požare, se niso ubadali s politiko. Tako je bilo 18. 09. 1869, ko se je v Metliki ustanovila požarna bramba ( to je tudi datum, ki šteje kot začetek slovenskega gasilstva ) in tako je še dandanašnji. Razlog pa je v osnovi dokaj preprost. Gašenje je vedno bilo in vedno bo, zelo zahtevno opravilo, ki zahteva »celega človeka«, usposobljenega in primerno opremljenega gasilca. V slednjem se verjetno strinjava. Kaj so počeli naši cenjeni predniki v času, ko niso bili ( dobesedno ) gasilci pa ne mislim polemizirat. Za premislek navajam le izjavo Matevža Haceta iz leta 1949 ( »Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na slovenskem«, avtor: dr. Branko Božič, stran 184 ):

Eno najvažnejših vprašanj je, da povsod utrdimo gasilska društva. Razumljivo je, da morajo priti v odbore gasilskih društev najbolj predani, pošteni, požrtvovalni ljudje, ne glede na spol, ljudje, ki so predani OF, naši domovini.

Ko pa že govoriš o komunizmu, povej ( resnici na ljubo ) kateri izmed predsednikov GZS iz obdobja socializma na slovenskem, ni bil ( tudi ) član partije ?

Pa sploh ne gre za politično prepričanje kogarkoli, še najmanj pa nas gasilcev. Pomembno je samo to: Kdo lahko ( na obravnavani funkciji - v določenem času ) največ pripomore k izboljšanju pogojev za delovanje naše humanitarne organizacije ? Vidiš, spoštovani Nani, ko boš izbral takega kandidata, zanesljivo ne boš zgrešil. Hvaležni ti bodo vsi tisti gasilci, ki nikoli ne bodo predsedniki GZS pa vendar vsakodnevno izpostavljajo svoja življenja v dejanjih na katera smo potem vsi ponosni.

lp DC

[Jaka]

Vedno povdarjamo, da smo gasilci nepolitična organizacija, pri tem pa pozabljamo, da nam pravzaprav politika ponuja korenček in palico. Ali bomo v danem mandatu dobili več korenčka ali več palice pa je tudi in predvsem stvar vodstva GZS, kako bo znalo in zmoglo na pristojnih službah zagovarjati in utemeljevati posamezne ideje in rešitve.
Osebno bom vedno podpiral izvolitev takšnega predsednika, ki bo tudi z osebnim vplivom lahko utrdil status gasilske organizacije. Po mojem mnenju stroka ni stvar predsednika, temveč naloga poveljnika. Predsednik pa mora zastaviti svoj vpliv tako na Upravi za zaščito in reševanje kot tudi v Vladi RS, da se bo pri opremljanju in usposabljanju operativnih enot kaj poznalo. Potrebno je urediti predpogoje za dobro delo operativnih enot, potem pa je stvar poveljnikov, da bodo stvari uredili.

[NANI]

"Upravnik Peter me je tako raztrgal," da mi je kar hudo. Zanimivo je, da se vse vrti okrog Laha, ki bo, če bo izvoljen, rešil vse finančne probleme. Da ste v to tako dobro prepričani, ste verjetno imeli z njim razgovor, iz katerega ste odšli vsi presrečni, da je prav on tisti "Odrešenik", ki bo s svojim političnim vplivom zagotovil manjkajoča finančna sredstva. Ali ste se vprašali kako? Postavljeni sistem DDV ne bodo spremenili, kar je povsem jasno. Dodatna finančna sredstva iz odhodkovne strani proračuna smo si priborili na močne pritiske GZS in GZL in če hočete tudi z grožnjo, da bomo prikorakali pred parlament, če se zadeve ne uredi. Kje pa ste bili takrat, ko so ljubljančani organizirali protesntni shod? Čakali ste in si mislili - če bodo zmagali, bomo tudi mi dobili del kolača. In ste ga tudi dobili. 150. mio ni velik denar za celo Slovenijo, je pa. Ampak zgodilo se je nekaj drugega. Politiki so rekli:"Razdelite ga sami." Na GZS imenovana komisija, v kateri so tudi predstavniki politike, skrbno razmišlja in pripravlja pravilnik, kako ta denar (ki ga še nimamo) pošteno razdeliti, da se ne bo vsul nanjo plaz kritik. To se sicer neizogibno, saj se dobro poznamo.
Na še nekaj pomembnega bi rad opozoril. Vse kar so napisali v programu g. Lahu, je tudi napisano v programu za naslednje obdobje na GZS. Če pa je res potrebno imeti za predsednika najvišjega vladnega uradnika, pa me zelo skrbi, kaj bo rekel, če se mu slučajno ne izidejo obljube. Denar se ne zbira samo na republiki, ampak je velik del sredstev tudi iz občinski blagajn. Kaj pa boste takrat rekli, spoštovani kolegi. Gasilci imamo še celo vrsto drugih problemov, ki niso toliko vezani na finance. Igrati na enega aduta, pa je zelo tvegana igra. Jo boste sprejeli?
Pa lep gasilski pozdrav: "NA POMOČ!"

[Drago]

NANI:

Prej kot boš nadaljeval z "nakladanjem" si dobro preglej ta forum, za začetek ti predlagam: viewtopic.php?t=102 . Igrati na enega "aduta" je pa tudi manj tvegano kot pa igrati brez "adutov" ( vsaj kolkor se jaz spoznam na karte ) , če pa potrebuješ še kakšne - dodatne informacije, sem ti na razpolago

lp DC

[NANI]

Očitno se vse vrti okrog denarja, kot, da bi s tem rešili vse probleme. Gasilci imamo še vrsto drugimm zadev za urediti. Dobro, odločili ste se za Laha, to vam nobeden ne šteje kot slabo potezo. Vi ga verjetno poznate, računate na njegove sposobnosti, veze in odločujočo vlogo, vendar samo pri pridobivanju finančnih sredstev. Kaj pa ostalo? Predvidevam, da se bo oborožil s podpredsedniki-gasilci, če bo seveda izvoljen, ker bo v nasprotnem primeru osamljen in nespoštovan. Bomo imeli predsednika GZ Slovenije, ki nima nobenega čina? To ni nakladanje, to so dejstva. Premislite malo in ne bodite užaljeni, saj vsi povemo samo svoje mišljenje, ki je neobvezujoče.
Pa lep gasilski pozdrav, "NA POMOČ."

[Peter]

Nani, kar povej svoje mišljenje, samo da si s politiko nehal.

[Drago]

Nani:

Če bi vprašal, "Kdo oziroma katere GZ so evidentirale Damjana Laha za predsednika GZS ?", bi ti povedal Očitno pa tega niti ne želiš zvedeti ( ali se motim ? ) Tako pa so tvoji zapisi ( na to temo ) v Gasilcu in Ljubljanskem gasilcu ( blago rečeno ) nekorektni in zavajajoči

lp DC

[Primoz]

pa bi mene zanimalo, katere gz so evidentirale vse g. Laha...če ni to prevelika skrivnost....