Hoja je dečku rešila življenje

Datum 12.1.2005 2:30:00 | Kategorija: Slovenija

KOČEVJE -

Komaj devetletni Žan Tomazin iz Kočevja je ponoči po samotni gozdni poti prepešačil dobrih 20 kilometrov
Včeraj okoli sedmih zjutraj se je za komaj devetletnega Žana Tomazina iz Kočevja končala najverjetneje najtežja noč v njegovem življenju. Potem ko je prejšnje popoldne izginil na območju Mahovnika in ga je ponoči iskalo skoraj 200 ljudi, ga je prezeblega, a na srečo nepoškodovanega, več kot 20 kilometrov stran na križišču regionalne ceste, ki iz Jelendola proti Kočevski Reki pelje čez Grčarice in Gotenico ter Primože, ko je stopil iz gozda, srečala delavka Marina Smolič. Odpeljala ga je domov.....
S tem se je končala obsežna iskalna akcija, v kateri je sodelovalo okoli 30 občanov, 20 lovcev, 17 članov reševalne enote pri Kinološki zvezi Slovenije, gasilci Prostovoljne gasilske brigade Mahovnik in 110 policistov, med njimi tudi vodniki službenih psov in konjeniki.

OČETA NI PRIČAKAL DOMA

Žan je mlajši sin znanega kočevskega politika in podjetnika Roberta Tomazina, ki je dečka videl zadnji pred izginotjem. "Okoli 16. ure sva bila v bližini učne gozdne poti Rožni studenec pri Mahovniku, kjer se križa več večjih gozdnih poti, tja pa se stekajo trume obiskovalcev, tudi mladih. Glede na njegovo poznavanje okoliša je Žan tam ostal, jaz pa sem odšel po sina Blaža v glasbeno šolo," nam je pojasnil oče. Dejal je, da sta bila dogovorjena, da bo pot do doma opravil sam. Bil je trdno prepričan, da ga bo pričakal, saj naj bi se bilo tam težko izgubiti. Namesto da bi se obrnili proti mostu čez Rinžo in krenil proti Mahovniku, se pravi domov, je Žan ubral pot navkreber v Stojno. "Ker me ni pričakal doma, smo takoj pričeli z iskanjem in obvestili policijo," je povedal Robert Tomazin.

Družina ne more mimo zelo pogumnega in razsodnega Žana, ki je zmogel hoditi vso noč v eno, a žal napačno smer, in sicer zato, da bi čim prej prišel do glavne ceste. Pri tem naj bi se ves čas držal gozdnih poti navzgor v Stojno. Temperatura se je ponoči sukala okoli pet stopinj pod ničlo, Žan pa je brez počitka prehodil okoli 20 kilometrov. Včeraj je povedal, da ga ni bilo strah, na začetku poti je našel leskovo palico. "Vzel sem jo za vsak slučaj. Srečal sem dve srnici, ki sta šli svojo pot. Nisem bil utrujen. Slišal sem, kako so psi lajali. Zjutraj me je na robu gozda, tik ob cesti, zagledala neka teta iz avtomobila. Ko sem se predstavil, me je odpeljala v Kočevje," je natanko razložil Žan. Ni pa znal povedati, zakaj ga je zaneslo v nedra kočevskih gozdov.


PONOČI NISO MOGLI SPATI

Starešina lovske družine Kočevje Borislav Žagar nam je povedal, da so lovci o pogrešanem slišali na radiu okoli pol osme ure zvečer in policiji takoj ponudili svojo pomoč. "Zbralo se je okoli 20 članov lovske družine, ki so v dveh skupinah, ob pomoči baterijskih svetilk, preiskali bližnjo okolico Mahovnika, kjer so otroka nazadnje videli. Akcijo smo ustavili šele okoli ene ure zjutraj, saj je območje zelo nevarno."

"Precej je kraških jam, tu je tudi reka Rinža, vse območje pa je precej močvirnato," nam je povedal Žagar. Precejšnje število sodelujočih lovcev ga ni presenetilo, saj sta oba, tako oče kot mati pogrešanega devetletnika, člana njihove lovske družine.

"Mi smo se zjutraj okoli 7. ure spet zbrali, da bi iskanje nadaljevali, a so ga ravno takrat našli. Od zadnjega kraja, kjer so ga videli, je prehodil več kot 20 kilometrov," ocenjuje lovski starešina, ki domneva, da je deček hodil vso noč, ker bi v nasprotnem pri tem mrazu zmrznil. Ves čas naj bi hodil po cesti, a se je verjetno skril, kadar je prišel mimo kakšen avtomobil, saj je bil preplašen. Na tej gozdni poti se lahko že od daleč opazi bližajoče luči avtomobila. Območje, kjer so otroka iskali, je zelo veliko, samo lovska družina pokriva kar 5500 hektarjev velik revir. "Marsikdo med nami ponoči ni mogel spati, ker je mislil na otroka, ki je sredi zime izgubljen v gozdu. V neposredni bližini pa je tudi jezero, kjer bi mu v temi zlahka zdrsnilo in bi utonil," opozarja Žagar: "Na srečo se je vse končalo v redu!"


ČE BI OMAGAL, BI ZAGOTOVO ZMRZNIL

V akciji je sodelovala tudi skupina za iskanje pogrešanih oseb pri Kinološki zvezi Slovenije s 15 psi, katere vodja Boris Platovšek, ki se je tudi pridružil iskanju, je bil presenečen, da je dečku uspelo prehodili tolikšno razdaljo. "Če bi me prej vprašali, ali je to mogoče, bi rekel, da ne, toda očitno ga je vodil močan nagon po preživetju. Če bi omagal ali se ulegel, bi do jutra zagotovo zmrznil," nam je povedal Boris Platovšek in opisal potek iskanja: "Začeli smo okoli desetih zvečer, domov pa sem prišel okoli pol šestih zjutraj. Razmere so bile zelo težke, megla je bila tako gosta, da nismo nič videli. Vsaj vedeli smo, da bomo delali v temi, in smo s seboj vzeli dovolj baterij. Vsaki skupini so bili dodeljeni policisti, ki so dobro poznali teren, tako da smo natančno vedeli, kje smo."

Kot je še pojasnil, je bilo dobro, da sorodniki pogrešanega niso skrivali, da sta se deček in oče prej sprla in da ga je oče postavil na cesto ter mu rekel, naj gre domov peš. Pogosto prav molčanje o takih stvareh oteži iskanje. Morda pa je prav to razlog, da dečka, ki je hodil ob cesti, niso prej našli. Morda je bil tako prestrašen, da se je raje skril, kot da bi ga našli.

Kljub neprespani noči je Žan hitro pozabil na samotno potovanje po kočevskih gozdovih.

Na tem križišču je dečka včeraj okoli pol osme ure zjutraj srečala Marina Smolič iz Grčaric. Foto: Milan Glavonjić

Starešina lovske družine Kočevje kaže križišče, kjer so otroka nazadnje videli. Iskanje je otežilo tudi to stičišče šestih gozdnih cest. Foto: Luka Cjuha
(Milan Glavonjić, Maja Ogorevc, Vitomir Petrović )

vir:Dnevnik




Novica prihaja od Gasilci.org
http://www.gasilci.org

URL te novice je:
http://www.gasilci.org/modules/news/article.php?storyid=562