'Nekatera območja so preslabo pripravljena na naravne katastrofe'

Datum 29.9.2010 13:01:12 | Kategorija: Mimogrede

Ljubljana, 29.09.2010, 12:56 | B.G./M.K./STA

Znana je končna številka: v katastrofalnih poplavah je na terenu delalo 24.640 ljudi, med njimi največ gasilcev, predvsem prostovoljci. Pristojni ugotavljajo, da so dobro in učinkovito delali, da pa so nekatera območja preslabo pripravljena.
V času najhujšega poplavljanja so prejeli okoli 39.000 klicev na pomoč. Največ jih je bilo v ljubljanski regiji.

Po enih najhujših poplav, ki so v zadnjih sto letih prizadele Slovenijo, so pristojne službe zbrale podatke o delu reševalcev na terenu. Skupaj je bilo v akcije vključenih 24.640 ljudi, med njimi 18.084 gasilcev z 2.477 vozili, je povedal poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj. "Brez te množice prostovoljnih gasilcev, ki so priskočili na pomoč, bi bilo težko," je dejal.

Pristojni še vedno spremljajo plaz na Lokavcu, glavna naloga pa po besedah Bogataja še vedno ostaja vzpostavitev dostopa do omenjenega zaselka. Spremljajo tudi plaz v Zidanem mostu.

Poleg gasilcev je bilo angažiranih tudi 1.238 vojakov, medtem ko jih je bilo 400 v pripravljenosti, 1.900 policistov s helikoptersko in specialno enoto ter 2.000 zaposlenih v komunali in distribuciji. Izdali so 73.000 protopoplavnih vreč ter uporabili 18 čolnov. Poleg tega so ob pomoči vojske aktivirali tudi namestitveni center, kamor so skupno prepeljali 24 evakuirancev iz območja Ljubljane in Logatca.

Kot še pravi Bogataj, je delo potekalo organizirano, načrtovano in učinkovito, obtožbe, da so posamezne sile prepozno vključevali v intervencije, pa zavrača: "To ne drži! Tudi vojska je bila od 18. naprej tudi neposredno vključena v intervencije, a gre za zmogljivosti, s katerimi pač dopolnjujemo lokalne sile. Težišče delovanja in reševanja mora namreč ostati na lokalni ravni, če želimo obvladovati situacijo in probleme," pravi Bogataj.

Vojska je izpolnila vseh 45 zahtevkov s strani CZ, pojasnjuje Bogataj in dodaja, da je sistem postavljen s težiščem na lokalni ravni. "Občine o svojih potrebah poročajo regionalno. Šele če iz drugih občin ne morejo zagotoviti pomoči, se lahko obrnejo na državno civilno zaščito." Marsikje je bilo potrebno počakati, da smo sploh lahko pomagali, dodaja.
Civilna zaščita
Pristojni so se zbrali in javnosti predstavili prve ugotovitve o akcijah med poplavami. (Foto: Blaž Garbajs)

Prve ugotovitve pa so pokazale, da so nekatera območja preslabo pripravljena na naravne nesreče velikega obsega. "To bodo verjetno pokazale tudi končne analize delovanja na lokalni in regijski ravni," zaključuje Bogataj.

Poplave so najhuje prizadele območje Posavja v južnem porečju Krke ter občini Zagorje in Ljubljana. Voda je poplavila ali ogrožala 8.241 objektov, sprožilo se je 868 plazov, usadov ali vdorov, ogroženih je bilo več kot 15.000 ljudi, od tega so jih evakuirali 296, je še pojasnil Bogataj. Voda je prav tako poplavila okoli 30.000 hektarov kmetijskih zemljišč, veliko škode pa je povzročila na cestni infrastrukturi ter poškodovala 91 mostov.

'Ljudje znajo biti solidarni'

Na novinarski konferenci so sodelovali tudi predstavniki Karitasa, ki ugotavljajo, da ljudje znamo biti solidarni, saj so do sedaj za pomoč ljudem zbrali okoli 30.000 evrov, z dobrodelnim koncertom pa še dodatnih 15.000. "Zelo nas veseli tudi to, da nas še sedaj kličejo podjetja ter pomagajo na svoj način. Tako smo pred dnevi dobili kar 25 pralnih strojev ter 25 hladilnikov," so še dodali.

Vir: www.24ur.com



Novica prihaja od Gasilci.org
http://www.gasilci.org

URL te novice je:
http://www.gasilci.org/modules/news/article.php?storyid=5512