V požarni hiši vroče kot v peklu

Datum 29.12.2008 21:19:14 | Kategorija: Evropa

Črna kronika - ponedeljek, 29.12.2008 Tekst: Peter Lovšin

Ljubljana - Slovenski gasilci bodo v prihodnje lahko vse nevarnosti, ki prežijo nanje med gašenjem, spoznavali med treningi v plinsko-požarni hiši, ki je realen, a pred ognjenimi zublji varen približek stanovanjske hiše. Plinsko-požarno hišo so te dni postavili v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu.

 

Aleš Cedilnik v požarni hiši, kjer se bodo usposabljali gasilci. (Foto: Jaka Adamič)

Na jekleno ogrodje so pritrdili več kovinskih ladijskih zabojnikov,
ki so med seboj povezani v 225 kvadratnih metrov različnih prostorov v
treh nadstropjih, z notranjim in zunanjim stopniščem. Na delih,
kjer ogenj doseže najvišje temperature, so zabojniki okrepljeni
z dvojno steno, med stenama pa je kamena volna, kar podaljšuje
njihovo življenjsko dobo.

"Že prej smo po švedskem vzoru zabojnike uporabljali za
različne vaje gašenja, plinsko-požarno hišo pa smo
načrtovali sami, z znanjem in izkušnjami, ki smo jih pridobili z
leti," nam je zaupal Aleš Cedilnik,
pedagog izobraževalnega centra, ki poleg predavanj in urjenja
organizira tudi izobraževanje ter je vsebinski nosilec tega projekta.

Plinsko-požarna hiša, edina te vrste v obsegu 500 kilometrov,
torej tudi čez naše meje, je bila potrebna, ker se zidane
hiše za trening z ognjem hitro uničijo, saj zaradi temperaturnih
razlik, ki nastanejo ob gašenju, betonski bloki popokajo. Za
plinsko-požarno hišo pa pričakujejo, da bo uporabna vsaj 10 do
15 let. V njej so se že preizkusili inštruktorji, v prihodnje pa
bo tam potekal del rednega urjenja poklicnih gasilcev. Organizirali
bodo tudi krajše tečaje za prostovoljne gasilce, ki si želijo
izpopolniti znanje. V hiši se bodo bodoči in prostovoljni
gasilci preizkušali v različnih vajah gašenja,
reševanja, pregledovanja prostorov in prezračevanja. V garažnem
delu hiše v pritličju je tudi večji prostor za specifičen
trening gašenja z vodnim curkom. Inštruktorji namreč iz
plinske pipe po stropu razširijo ognjene plamene čez vso sobo,
gasilec pa mora ogenj obvladati in ga postopoma zmanjševati,
dokler z vodnim curkom ne pogasi tudi vira ognja. S tem se učenci
naučijo pravilno ravnati z vodnim curkom in pravilne tehnike
gašenja.

Poleg plinskega ognja je v hiši še več gorišč,
kjer zažgejo les in tako ustvarijo okoliščine, ki so najbolj
podobne razmeram, s kakršnimi se gasilci vsak dan spoprijemajo
na terenu.

Do 600 stopinj Celzija

Pod
stropom, kamor bruha ogenj iz plinske pipe, so temperature od 550 do
600 stopinj Celzija. Zaradi visokih temperatur vaj ne bodo izvajali
naenkrat v vsej požarni hiši. Če bi hkrati zagorela vsa
gorišča, bi temperatura v hiši narasla še za 100
stopinj Celzija, kar je za človeško telo hud napor in ga dodobra
izčrpa.

Vir: www.dnevnik.si ; www.dnevnik.si/novice/kronika/1042232656





Novica prihaja od Gasilci.org
http://www.gasilci.org

URL te novice je:
http://www.gasilci.org/modules/news/article.php?storyid=4206