Vnetljiva pomlad je običajna

Datum 29.4.2007 9:44:59 | Kategorija: Evropa

Zaradi zime brez pravega snega in nenavadno suhe ter tople pomladi so letošnjega aprila po vsem ozemlju Slovenije razglasili veliko požarno ogroženost.
Razen na Primorskem in na Krasu so jo ta teden že preklicali. Na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami obrambnega ministrstva, ki se ukvarja s požari v naravi, pravijo, da je največ teh požarov vsako leto marca in aprila ter julija in avgusta, zato letošnja požarna ogroženost ni bila nič neobičajna.
Natančnih in primerljivih podatkov, koliko različne države ogrožajo požari, ni. Glede na statistike pa se Slovenija uvršča med povprečno ogrožene. Manj od nje požari ogrožajo namočene pokrajine srednje, severne in zahodne Evrope. Večje težave z rdečim petelinom v naravi imajo v južni Franciji, Grčiji, Italiji, Španiji, na Hrvaškem in Portugalskem.
Lestvica požarne ogroženosti naravnega okolja ima pet stopenj. Veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja razglaša republiška uprava za zaščito in reševanje v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije. Požarno ogroženost lahko razglasijo tudi občine, vendar ta ne sme biti manjša od tiste, ki jo razglasi uprava.
Poleg že omenjenih velike in zelo velike stopnje požarne ogroženosti sestavljajo lestvico še zelo majhna, majhna in srednja stopnja. Popolna prepoved kurjenja, sežiganja, uporabe odprtega ognja in puščanja ali odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, v naravno okolje je »rezervirana« le za najvišji stopnji. Ne glede na stopnjo nevarnosti je vedno prepovedano kuriti v gozdovih. Edina izjema je zatiranje lubadarja.
Letošnja bera požarov je že kar obilna; v naravi je gorelo 1055-krat. Rdeči petelin je 375-krat obiskal travnike, 182-krat pa gozdove. Glede na to, da smo šele v prvi tretjini leta, je število zelo visoko, saj je lani v vsem letu v naravi gorelo 2170-krat. Vendar je po drugi strani res, da je lani sneg tudi v nižinah obležal dolgo v pomlad in tako učinkovito preprečeval požare. Največkrat je v zadnjih letih gorelo v izjemno sušnem in vročem letu 2003. Takrat smo imeli 2820 požarov v naravi, od tega 1027 v gozdovih. Letos so bili požari enakomerno razdeljeni po vsem ozemlju, po dolgoletnem povprečju pa jih je največ na Obali in Krasu.
Kazni za nespoštovanje uredb o varstvu pred požari niso posebno hude v primerjavi z mogočo škodo. Podjetja ali samostojni podjetniki, ki kršijo uredbo, lahko dobijo od 2115 do 6345 evrov kazni, njihove odgovorne osebe pa lahko pripravijo od 423 do 2150 evrov. Kršilca posameznika oglobijo z 127 evri.
Nadzor nad upoštevanjem uredbe izvajajo inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpektorat za kmetijstvo, policija in zavod za gozdove. Prvi nadzornik tudi izdaja globe. Letos so nadzor opravljali 172 ur in ugotovili le eno kršitev uredbe; »grešnik« se je izvlekel z opozorilom.
Vir:Delo




Novica prihaja od Gasilci.org
http://www.gasilci.org

URL te novice je:
http://www.gasilci.org/modules/news/article.php?storyid=2610