Ogenj v predoru še ni izbruhnil

Datum 9.8.2005 18:05:30 | Kategorija: Slovenija

Ob nesreči v predoru Ločica se je izkazalo, da je sistem reševanja v predorih učinkovit.Vozniki, ki v predor zapeljejo tudi potem, ko se prižge rdeča luč, gasilcem otežujejo dostop do kraja nesreče - Dars je gasilce opremil s šestimi specialnimi vozili za reševanje v predoru

Foto: Arhiv poklicne gasilske enote iz Celja
Urjenje gasilcev za reševanje v zaprtih prostorih
Konec naslednjega tedna bo mogoče prvič zapeljati skozi predor pod Trojanami, po poleg črnokalskega viadukta najbolj razvpitem avtocestnem odseku med Mariborom in Koprom. Nekaj manj kot tri kilometre dolgi dvocevni predor se bo pridružil dobrim 26 kilometrom predorov na slovenskem avtocestnem križu. Glede na dolžino predorov v primerjavi s skupno dolžino avtocest je Slovenija v evropskem vrhu, s tem pa se veča tudi verjetnost, da se bo v katerem od njih zgodila huda prometna nesreča.

Zelo hude nesreče v predoru pri nas še ni bilo; v zadnjih letih so se hujše nesreče pripetile v predorih Pletovarje (leta 2001), Golo rebro (2002), Ločica (2003) in Golovec (2003). Ob nesreči v predoru Ločica so v praksi prvič preizkusili sistem zaščite in reševanja v cestnih predorih. "Izkazal se je kot dobro pripravljen in tudi gasilci so se potrdili kot ustrezno strokovno usposobljeni," pojasnjuje direktor Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celje in hkrati tamkajšnji poveljnik Jože Spevan.

Vlačilec, ki je prevažal aluminijaste profile, je zagorel ob 15.45. Gasilci so začeli gasiti deset minut kasneje in ogenj so ukrotili v 15 minutah. Nato so iz poškodovanega rezervoarja prečrpali plinsko olje, vozilo odstranili, odpeljali prikolico s tovorom, odstranili betonske odkruške in oprali predorsko cev. Za promet je bil predor odprt po 21. uri oziroma pet ur in pol zatem, ko je tovornjak zagorel, je povedal Spevan.

Čeprav so bile okoliščine gasilcem naklonjene (vlačilec je obtičal blizu portala kratkega predora), ni šlo brez težav. Prva so bili nedisciplinirani vozniki, ki so kljub rdeči luči na semaforju pred začetkom predora vanj vozili še štiri minute. Nekateri so v nato predoru obračali vozila, drugi so obstali na levem pasu in gasilcem oteževali dostop, ti pa so imeli tudi težave zaradi neurejenih intervencijskih dostopov ob avtocesti, je še povedal Spevan.

Dvocevni predori so bistveno varnejši

V Darsu zagotavljajo, da so predori na slovenskih avtocestah tehnično na najvišji možni ravni. Evropska komisija in nemški ADAC sta v aprilu objavila rezultate pregleda 49 avtomobilskih cestnih predorov v 14 državah, med njimi tudi slovenske avtocestne predore Kastelec, Dekani in Karavanke. Predora Kastelec in Dekani sta bila najvišje ocenjena in med ocenjevanimi zasedla četrto in peto mesto, Karavanke pa so bile ocenjene z oceno dobro - kot enocevni predor najvišje ocene niti ne morejo dobiti. Kot je pojasnil Spevan, so dvocevni predori bistveno varnejši, saj ne more biti čelnih trkov. Lažje je urediti prezračevanje, lažje in učinkovitejše je vzdrževanje cevi in vgrajenih naprav, ob nesreči pa druga cev lahko služi za evakuacijo ter lažji in hitrejši dostop gasilcev in reševalcev. Ob tem opozarja, da ima nesreča v predoru hujše posledice, reševanje pa gasilcem otežujejo predvsem zaprt prostor, veliko dima in zmanjšana vidljivost, otežen pristop, višje temperature in večja verjetnost eksplozij.


Foto: Robert Balen
Vozila slovenskih gasilcev, namenjena reševanju v predorih
Pri vožnji skozi predore zaradi varnosti veljajo ostrejši predpisi. Predvsem je zapovedana manjša hitrost, v dvocevnih predorih je ta običajno 100 kilometrov na uro. Oči voznikov se morajo ob vstopu v predor in izstopu iz njega prilagoditi spremenjeni osvetlitvi, cestišče je v predorih ožje, poleg tega imajo vozniki občutek vožnje v zaprtem prostoru, nesproščenost in paničnost pa sta lahko vzrok nesreč.

Kršitve

Vozniki si prometne predpise razlagamo po svoje. V predorih Dekani in Kastelec na primorskem odseku avtocestnega križa, kjer policija skupaj z Darsom ter svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvaja poostren nadzor nad hitrostjo vožnje skozi predor, je najhitrejši voznik skozi predor švignil s hitrostjo 192 kilometrov na uro. Spevan dodaja, da je posebna pozornost namenjena še prevozu nevarnih snovi, tako prevoze nevarnih snovi skozi karavanški predor spremljajo policisti in gasilci.

A tudi ob največji tehnični varnosti in ob predpostavki, da vsi vozniki upoštevajo vse predpise, še vedno obstaja verjetnost za nesrečo. Dars je zato v prvi polovici leta gasilske enote v Slovenskih Konjicah, Kopru, Celju, Domžalah, Postojni in Ljubljani opremil s specialnimi gasilskimi vozili, prirejenimi za reševanje v predorih. Ekipa gasilcev že desetletje deluje na Jesenicah in je pripravljena posredovati, če bi se nesreča zgodila v predoru Karavanke. "Ognjenega krsta" nova vozila na srečo še niso imela, gasilci jih uporabljajo za usposabljanje in urjenje. Vse enote so se najprej urile v gasilski šoli na Igu. Ker nimajo posebnega vadbenega predora, priprave potekajo podobno kot trening za gašenje in reševanje v zaprtih prostorih. Nato se urijo na svojih lokacijah in v namenskih vozilih, je povedal Spevan. Dodal je, da je pri gašenju v predoru najpomembnejše izbrati tako imenovano neiskreče se orodje, pomembni so tudi primerna količina zraka za reševalce in reševane osebe, oprema, ki omogoča reševanje v visokih temperaturah, in termokamera za lociranje žarišča požara.


Foto: Janko Rath
Najdaljši slovenski predor bodo odprli ta teden.
Šest sodobnih vozil, za vsako je Dars odštel 114 milijonov tolarjev (475.844 €), so opremili na podlagi zahtev slovenskih ter izkušenj avstrijskih in švicarskih gasilcev ob hudih nesrečah v predorih. Poleg voznika je v vozilu še pet usposobljenih gasilcev. "Vozila so opremljena s sistemom za samohlajenje, z rezervoarjem za kisik, ki ekipi v predoru omogoča delo tudi, ko zaradi ognja in dima zmanjka kisika, imamo dve ročni infrardeči kameri," je nekatere posebnosti novih vozil poudaril Grega Šebenik iz uprave za civilno zaščito. Poleg tega so vozila dovolj ozka, da lahko gasilci zapeljejo iz ene predorske cevi v drugo; posebna pozornost je namenjena še osvetlitvi zunanjosti in notranjosti vozila ter pohodne strehe. V vozila sta vgrajena električno krmiljen pnevmatski stolp za razsvetljavo okolice s štirimi žarometi in snemljiv električni agregat, dimenzije pa vozilu omogočajo prehod iz ene v drugo predorsko cev.
http://www.vecer.si/vecer2003/default.asp?kaj=6&id=2005080902743923



Novica prihaja od Gasilci.org
http://www.gasilci.org

URL te novice je:
http://www.gasilci.org/modules/news/article.php?storyid=1076