Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
7 uporabnik(-ov) online (1 uporabnik(-ov) brska po Novice)

člani: 1
gosti: 6

filius, več...
Slovenija : 'Tudi prostovoljni gasilci, ki niso na težki intervenciji, so lahko izpostavljeni nevarnim snovem'
Objavil pes - 15.5.2018 7:20:00 (644 x prebrano) Novice tega avtorja

Mineva natanko eno leto, odkar je vrhniško tovarno Kemis zajel hud požar. Težka intervencija je odkrila številne pomanjkljivosti pri stopnji požarne varnosti v tovarni, požar je na tem področju prinesel nekatere pozitivne spremembe, a pri zdravstveni zakonodaji, ki vključuje preglede prostovoljnih gasilcev, se je od tedaj marsikaj spremenilo (ne nujno na boljše).

Strokovne službe so se od takrat marsičesa naučile, ocenjuje poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan,
saj bi bilo danes odzivanje ob nekem večjem požaru ali drugem dogodku
precej drugačno kot v prvih dneh lanskega leta, ko so pomembne
informacije, ki so zadevale tako laično kot strokovno javnost, iz ust
pristojnih kapljale le počasi. Požar
pa je bil (žal) tudi priložnost, da se opozori na nekatere pereče teme,
kot sta zdravje in varnost gasilcev na podobnih težkih intervencijah.

Na
intervenciji je sodelovalo 480 gasilcev, v povprečju je vsak gasil
okrog osem ur. Slabo polovico gasilcev, ki so bili izpostavljeni
številnim toksičnim snovem, so dva meseca po požaru na stroške Kemisa
pregledali zdravniki Kliničnega inštituta za medicino dela v Ljubljani.

Pred
kratkim se je spremenil pravilnik o zdravniških pregledih za gasilce,
po oceni predstojnice kliničnega inštituta za medicino dela v UKC
Ljubljana Metode Dodič Fikfak na slabše. "To je res tragedija, posebej po tem, kar smo videli pri požaru v Kemisu," je ocenila.

Nov
Pravilnik o ugotavljanju zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev
je bil – na predlog Gasilske zveze Slovenije – sprejet 12. marca letos.

Lanski požar je namreč pokazal, da bi morali gasilce, še posebej prostovoljne, zdravstveno bolj spremljati. "Mi
smo želeli, da bi se skrb za zdravje gasilcev dopolnila, da bi se
uredilo spremljanje gasilcev za bolezni, ki lahko nastopijo zaradi
izpostavljenosti med gašenjem. Namesto tega je pravilnik odgovornost za
zdravniške preglede gasilcev s specialistov za medicino dela prenesel na
družinske zdravnike,
" je dejala.

Tudi gasilcev, ki so gasili
požar na Vrhniki, ne bodo več spremljali, saj nihče izmed njih ni
izrazil želje po tem, je še dodala.

Kaj o tem meni Milan Dubravac,
poveljnik Gasilske zveze Gorenjska? Ob prvi obletnici hudega požara smo
mu zastavili nekaj vprašanj o novem pravilniku, spremembah, ki jih bo
prinesel ter predvsem o tem, kaj (če sploh) se je stroka naučila iz
Kemisa.

Požar v Kemisu je pokazal, da bi morali gasilce, še posebej prostovoljne, zdravstveno bolj spremljati.
Požar v Kemisu je pokazal, da bi morali gasilce, še posebej prostovoljne, zdravstveno bolj spremljati.FOTO: Damjan Žibert

Kako
se spreminja pravilnik glede zdravstvenih pregledov za prostovoljne
gasilce? Bo po vašem mnenju to sprememba na bolje ali na slabše?

Pri
poklicnih gasilcih je to urejeno z Zakonom o delovnih razmerjih, saj so
redno zaposleni. Prostovoljni operativni gasilci, ki spadajo v t. i.
4. člen, imajo opravljen tečaj za nošenje dihalnega aparata, to je
predpogoj za udeležbo na hudih intervencijah, tudi na nesrečah z
nevarnimi snovmi. Zanje se ničesar ne spremeni. Bo pa nova zakonodaja
nekoliko spremenila postopek pri zdravstvenih pregledih prostovoljnih
gasilcev, ki "padejo" v t. i. 3. člen. Ta opredeljuje preglede za
prostovoljne operativne gasilce, ki niso predvideni za udeležbo na
težkih intervencijah. Zdravniška spričevala bo zanje po novem lahko
opravil specialist ali pa osebni zdravnik.

In ta "ali" je sedaj problem?

Da.
Dilema prostovoljnih društev je bila, zakaj operativci iz 3. člena
sploh potrebujejo zahteven zdravniški pregled, če ne opravljajo
najzahtevnejših del. Zdravniške preglede namreč plačajo prostovoljna
društva sama in zato jim to predstavlja visok strošek. Ampak jaz tu
vidim drug problem. Ob vsej informatizaciji, v katero je vpet naš
zdravstveni sistem, me skrbi, ali bo osebni zdravnik sploh imel vpogled v
klinične izsledke nekega pacienta. Ne podpiram namreč varčevanja na
račun zdravja gasilcev. Bila so vprašanja, ali je smiselno, da gredo
operativni gasilci na zdravniški pregled, ki je popolnoma enak, kot ga
morajo opraviti že za svojega delodajalca, zato gre tu za nepotrebno
razmetavanje z denarjem. To so smiselne dileme le, če si bo zdravnik res
vzel čas in gasilca natančno povprašal, ali na terenu prav nikoli ni
bil izpostavljen nevarnim snovem.

Ker četudi operativec ni
nujno udeležen v težki intervenciji, je nevarnim snovem še vedno lahko
izpostavljen, želite to reči? Mimogrede - tudi stroka meni, da je to
sprememba na slabše.

Točno tako. Kemis je bil sicer
poseben primer, zato smo se tudi odločili, da vse gasilce, ki so
sodelovali na intervenciji, posebej pregledamo. Mene bolj skrbijo
intervencije, ki niso tako odmevne, pa so vplivi na zdravje operativcev
ravno tako negativni. Kakšen bo postopek pri zdravniku? Ta sploh ni
definiran. Se bo zdravnik z vsakim pacientom pogovoril, ali je imel
intervencijo, čemu je bil na njej izpostavljen, je morda le hodil na
tekmovanja? Res je, da spada večina prostovoljnih operativcev pod 4.
člen in se zanje nič ne spremeni, a kljub temu bi morali razmišljati o
zdravju tistih, ki bi potencialno lahko bili ogroženi. Gasilec iz 3.
člena na primer lahko zgolj stoji ob gasilskem vozilu in je izpostavljen
kdo ve čemu - ga bo o tem osebni zdravnik povprašal?

Kaj točno zdravniški pregled prostovoljnih gasilcev po težki intervenciji sploh vključuje?

Pravilnik
za gasilce po težkih intervencijah vključuje popolno zdravniško
anamnezo, klinični pregled, spirometrijo, laboratorijske preiskave krvi,
elektrokardiografijo, pregled vida in sluha, cikloergometrijo, tudi
psihološki pregled. Ta je obvezen ob prvem pregledu, potem pa ob
indikaciji. Pregled za operativca iz 4. člena je popolnoma ustrezen in
ga mora posameznik opravljati na tri leta.

Kako je z
zaščitnimi oblekami, ki so na razpolago v prostovoljnih
gasilskih društvih? Jih je dovolj? So ustrezne? Kvalitetne? Kakšna
zakonodaja pokriva to področje?

Prostovoljna gasilska
društva (PGD) pri nas so ustrezno opremljena. To je rezultat dobrega
vodenja Uprave RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo
Slovenije, ki sta načrtno nabavljali dihalne aparate in jih dobesedno
delili PGD-jem. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je bilo stanje
katastrofalno. A zdaj je oblek (ena stane med 500 in 1500 evri, op. A.
I.) zadosti. Problem, ki so ga nakazali kemični požari v lanskem letu,
še posebej tisti v Kemisu, pa je, v kakšnem stanju so te obleke po
intervencijah.

Po svetu je ogromno raziskav, ki kažejo na
povečanje števila rakavih obolenj med operativnimi gasilci. Kemično
čiščenje namreč ne zadošča več ekostandardom, ki veljajo v Evropi.
Koliko toksina ostane na obleki po intervenciji je namreč pomembno
vprašanje. V Sloveniji gremo res v korak s časom, razmišljamo o
sprejetju pravilnika, ki bi postavil nove visoke standarde o čiščenju
oblek. Zahtevana bi bila popolna dekontaminacija. 20 let smo vedeli za
ta problem, da namreč strupi na človeku ostanejo, tudi če je obleko
očistil, pa nismo ničesar naredili. Zdaj se ta zavest hitro spreminja.
Mora se, zaradi zdravja gasilcev.Nekatere skrbijo intervencije, ki niso medijsko odmevne, pa imajo vpliv na zdravje operativcev.


Nekatere skrbijo intervencije, ki niso medijsko odmevne, pa imajo vpliv na zdravje operativcev.FOTO: Damjan Žibert

Omenili
ste, da obstajajo v tujini številne raziskave, ki kažejo na povečanje
števila rakavih obolenj med gasilci. Kako je s tem pri nas? Obstaja
statistika, se opravljajo kakšne raziskave?

Ne, mislim,
da jih ni. Šele nekaj let nazaj smo pri nas začeli pospešeno
razpravljati o teh temah. Spremljamo zdravje poklicnih gasilcev, teh je v
Sloveniji med 700 in 800 in morda bi lahko iz teh preiskav povlekli
kakšne izsledke. Upam, da bomo pri nas k temu kmalu pristopili malce
bolj sistemsko. Vsak kos opreme, ki ga imamo v prostovoljnih društvih,
mora iti skozi testiranja, vsako vozilo, vsak kabel je podvržen testom.
Kar pa nosimo na sebi, obleke, glede tega pa obstajajo le priporočila
proizvajalcev, tu ni nobenega pravilnika, pa je stvar izjemno pomembna.
Nov pravilnik bi vse to spremenil, upamo, da bo sprejet prihodnje leto.

Zakaj se na ta pereča vprašanja opozarja šele zdaj?

Zavedati
se moramo, da smo v Sloveniji v stanju nemudoma na teren spraviti
25.000 prostovoljnih gasilcev. To je sistem, ki deluje. In to moramo
ohraniti ter paziti na zdravje teh ljudi.

Milan Dubravac

Na
področju gasilstva so en del usposabljanje, trening, reševanje
življenj. Na drugi strani so zgodba zase težke intervencije. V zadnjih
letih težimo k temu, da tudi praktična usposabljanja približamo
realističnim razmeram, kakršnim so nato v resnici izpostavljeni
operativci. Gasilci so na primer že na treningih na Igu izpostavljeni
gašenju pri 200 stopinjah Celzija. Frekvenca te izpostavljenosti
realističnim razmeram se je občutno povišala in tudi to je eden od
razlogov za opozorila - ker se o tem več govori, ker se sledi njihovemu
počutju, zdravju.

Koliko se sicer vi kot človek, kot
posameznik, kot gasilec in ne le kot vodja intervencije zavedate, kako
zelo ste pri posameznih dogodkih izpostavljeni določenim nevarnim
snovem? Kako to vpliva na vaše zdravje?

Moram reči, da
vedno bolj. Včasih, ko sem začel s kariero gasilca, je veljalo, da bolj
kot je imel posameznik umazano obleko in čelado, bolj je bil izkušen.
Danes temu ni več tako. Zavedanje, da te mora obleka zaščititi, je
močno. Če ti smrdi cela čelada, ki jo nato hraniš v gasilskem domu, s
tem ogrožaš vse, ki se sprehajajo po garaži. Imamo izjemno močan
podmladek, ogromno je otrok, ki trenirajo v teh prostorih, ki se tam
redno zadržujejo, in z brezskrbnim ravnanjem ogrožamo tudi njih. Tu bo
ob sprejetju pravilnika pomembno sodelovanje društev, občin, Gasilske
zveze Slovenija in Združenja poklicnih gasilcev, seveda tudi URSZR. Da
namreč pri ravnanju z oblačili ne bo prihajalo do zlorab. da se bodo
upoštevali vsi evropski standardi. To je oprema, ki je namenjena
reševanju življenj, naših in tistih, ki jih mi rešujemo.

Se je v luči Kemisa kaj spremenilo pri načrtu alarmiranja enot ob nesrečah z nevarnimi snovmi? Ste se tudi tu česa naučili?

Poveljnik,
ki enoto pripelje na kraj dogodka, mora imeti ob sebi usposobljene
ljudi, ki bodo opravili intervencijo. V kolikor tega ni, on zavestno
krši zakonodajo. Pri Kemisu so vsi gasilci uporabljali popolno zaščitno
opremo. Se pravi je poveljnik vedel, da so vsi usposobljeni za
posredovanje.

Če strneva za konec - je po Kemisu viden kakršen koli napredek glede takojšnje obravnave gasilcev pri stiku z nevarnimi snovmi?

Da.
Če Kemis ne bi bil tako medijsko odmeven, bi morda vse skupaj potihnilo
in fantje ne bi bili podvrženi pregledom. Tako pa ni potihnilo. Vzorce
gasilcev so zamrznili, naslednjih pet let bodo spremljali njihovo
zdravstveno stanje in če bo prišlo do sprememb, ki bi bile lahko
posledica Kemisa, bodo ukrepali. Vsaj tako so uradno obljubili. To je
zelo velik napredek. Ker resnica je, da smo imeli pred leti že številne
težke intervencije, od Gorenja do drugih podjetij, pa se sistem ni tako
odzval, kot se je pri Kemisu.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/razmisljati-bi-morali-o-zdravju-gasilcev-ki-bi-bili-lahko-ogrozeni.html

Ocena: 0.00 (0 glasov) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 933
2
Varing
898
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.