Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
7 uporabnik(-ov) online (1 uporabnik(-ov) brska po Novice)

člani: 1
gosti: 6

laznik, več...
Slovenija : Ali delodajalci res ne marajo gasilcev?
Objavil stoplopar - 21.2.2014 11:40:02 (1079 x prebrano) Novice tega avtorja

http://www.finance.si/8357408/Ali-delodajalci-res-ne-marajo-gasilcev

[P]

FINANCE:avtor-Lojze Javornik

21.02.2014 00:01 / Finance 37/2014

Država delodajalca kaznuje, če ima zaposlenega gasilca, morala pa bi ga spodbujati, ker je to koristno za vse, meni poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.



Med nedavno bitko z žledom so prostovoljni gasilci s svojo požrtvovalnostjo postali pravcati narodni junaki. Na drugi strani je bilo slišati, da delodajalci nimajo posluha za njihovo nesebično delovanje in mnogi gasilci ne upajo prositi za prost dan, ko gredo reševat, podobno kot si nekateri zaposleni ne upajo na bolniško. Ob vprašanju, ali je to res, smo pomislili, ali ni prostovoljno gasilstvo koristno za delodajalce: v nesreči smo znova videli, kako pomembno je imeti usposobljene in opremljene ljudi, ki se znajo spoprijeti s težavami.


"Dobro bi bilo, če bi delodajalci pri zaposlovanju prostovoljnih gasilcev imeli določene olajšave, bodisi pri prispevkih bodisi z nižjo premijo pri zavarovanju, ker imajo zavarovalnice daleč največ koristi od našega dela. Če bo delodajalec dobil neko korist, bo imel interes zaposliti gasilca in mu ga ne bo težko pustiti na intervencijo." Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Foto: Jure Makovec

Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek se je nasmehnil: »Saj to se je že neštetokrat izkazalo. Požar lahko hitro pogasiš, če ukrepaš takoj in znaš pravilno uporabiti gasilni aparat. Če pa se zmedeš, se požar v nekaj minutah razširi in takrat ga niti gasilci ne bodo več pogasili z eno cisterno. Člani industrijskih gasilskih društev ali prostovoljni gasilci znajo neprimerno bolje ukrepati od tistih, ki se niso nikoli srečali s požarom ali gasilskim aparatom.«



Prostovoljni gasilci pogosto raje izkoristijo dopust kot plačane proste dni. Vzrok ni nujno strah pred delodajalci, ampak tudi razumevanje za denarne stiske lokalne skupnosti.

Nočejo delati težav delodajalcem

O odnosu delodajalcev do prostovoljnih gasilcev pa je povedal: »Ne bi mogel reči, da nimamo nobenih težav, vendar to ni tako velik problem, da bi ogrožal naša posredovanja.« In poudaril, da se v gasilski zvezi zavedajo težav, ki jih lahko imajo delodajalci: »Če je od delavca odvisen potek proizvodnje, delodajalec seveda ne bo vesel, če bo ta delavec odšel za teden dni.«

Na drugi strani želijo, da bi delodajalci razumeli logiko posredovanja. »Kadar se zgodi nesreča, če denimo izbruhne požar, gasilec gre. Takrat mora imeti opravičen izostanek z dela, da se udeleži reševanja. Smo prostovoljci in potrebujemo zaščito delovnega mesta. Toda če posredovanje traja več dni, imamo dovolj gasilcev, da lahko zamenjamo tiste, ki so pomembni za svoja podjetja. Tudi ko so šli pomurski gasilci pomagat na Notranjsko, ni mogel sodelovati tisti, ki so ga v službi nujno potrebovali.«


Vračilo stroškov

Zakon delodajalcu zagotavlja vračilo stroškov, ki jih ima zaradi izostankov zaposlenih, ki sodelujejo pri reševanju. Delodajalec namreč delavcu prostovoljnemu gasilcu, ki se udeleži akcije ali usposabljanja, plača nadomestilo, nato zahteva vračilo od občine ali države, če je aktiviran državni načrt reševanja. Povrnjenih dobi tudi do 20 odstotkov dohodka, ki bi ga ustvaril ta delavec.

Toda prostovoljni gasilci res pogosto raje izkoristijo dopust kot plačane proste dni, pravi njihov poveljnik. Po njegovem vzrok ni nujno strah pred delodajalci, ampak tudi razumevanje za denarne stiske lokalne skupnosti. Gasilci vedo, da lahko občina vzame denar za nadomestila samo iz sredstev, ki so namenjena za redno gasilsko dejavnost, se pravi za opremo in usposabljanje. In zato raje vzamejo dopust. Tako ravna 90 odstotkov naših gasilcev, pravi Franci Petek.

Vedno kličejo gasilce

Sicer pa gasilci delajo tako rekoč vse. Ali kot pravi Petek: »Karkoli se zgodi, ljudje vedno pokličejo gasilce.«

Ko pokličete številko 112 v upravi za zaščito in reševanje, steče postopek po alarmnem načrtu, ki ga ima vsaka občina. »Ob manjši zadevi, denimo ognju v zabojniku, ki se ne more širiti in ogroziti okolice, posreduje poklicna gasilska enota, če je dovolj blizu; če je oddaljena, pa poklicna enota in prostovoljci. Za manjše zadeve namreč ni smiselno aktivirati prostovoljcev, ker so poklicni gasilci v pripravljenosti. To seveda velja za območja, kjer imajo poklicne enote, to je za 13 mest v Sloveniji. Pri vsakem malo večjem posredovanju pa sodeluje tudi prostovoljna enota - najprej domače društvo, v drugi fazi pa osrednja enota, ki je nosilka gasilske dejavnosti v občini.«

Pri žledu so prvi posredovali prostovoljni gasilci. Zakaj? »Take stvari pokriva lokalna skupnost, tako je opredeljeno v načrtu alarmiranja. Poklicni gasilci imajo veliko dela, saj se stalno dogajajo tudi druge nesreče, tako fizično ne morejo izvajati nekaterih večjih posredovanj. Zato smo bili ob žledu na terenu najprej prostovoljni gasilci in delavci elektropodjetij. Šele pozneje, ko so se pokazale vse razsežnosti razdejanja, so začeli vključevati druge strukture.«

Tako kot alarmiranje je natančno določeno tudi poveljevanje: poveljujoči je višji po činu in pri tem ni pomembno, ali je poklicni ali prostovoljni gasilec. V mnogih primerih poveljuje prostovoljni gasilski častnik.

Okrog 50 tisoč operativnih

Sicer je v Sloveniji 13 poklicnih gasilskih enot s 650 poklicnimi gasilci. Poleg poklicnih enot je še 31 enot širšega pomena - te so bolje opremljene, imajo več članov, ki so tudi nekoliko bolje usposobljeni, in imajo poklicno jedro z do tremi zaposlenimi. Skupno pa je v Sloveniji 1.348 prostovoljnih gasilskih društev s 155.620 člani. Večina je krajevnih društev, prostovoljnih industrijskih gasilskih društev je le 49 z 2.890 člani, krajevnih pa kar 1.299 s 152.730 člani. Toda le slaba tretjina članstva ali 50 tisoč je operativnih gasilcev, to je tistih, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje v akcijah. Ti pogoji so ustrezna usposobljenost ter starost nad 18 let in ne več kot 55 let za ženske in 63 za moške. Na višjih ravneh se gasilska društva povezujejo v 120 gasilskih zvez in v 17 gasilskih regij, ki so neformalna oblika sodelovanja.

Krajevna gasilska društva so po besedah poveljnika primerno opremljena, za kar so poskrbele občine. Ustanovitev novih občin je gasilskim društvom prinesla razcvet pri opremljanju, saj so od takrat posodobila tako vozni park kot osebno zaščitno opremo. Lokalne skupnosti imajo torej dober posluh za svoje gasilce in to kaže omeniti kot eno od dobrih strani naših razdrobljenih občin.

Gasilci v podjetjih

Industrijskih gasilskih društev pa je veliko manj kot krajevnih. Na to vplivajo tudi gospodarske razmere, saj je vse manj podjetij z več kot 500 zaposlenimi, ki so obvezana ustanoviti društvo. Vendar število zaposlenih ni edino merilo za ustanovitev industrijskega društva. Drugi pogoji so še dejavnost, to je uporaba nevarnih snovi, pa oddaljenost drugih enot. Če je v bližini poklicna enota ali ustrezna prostovoljna enota, lahko po pogodbi prevzame to nalogo. Tak dogovor ima TE Šoštanj, kjer je gasilsko društvo dobesedno poleg elektrarne in skrbi tudi za požarno varnost v elektrarni.

Ali bi bilo dobro imeti več industrijskih društev ali jih lahko uspešno nadomeščajo krajevna? Petek ocenjuje, da je Slovenija sorazmerno dobro pokrita z gasilskimi društvi, ponekod jih je celo preveč, ker imajo nekatera društva tako malo operativnih gasilcev, da že težko samostojno posredujejo. Gotovo je koristno, da imajo podjetja industrijska društva, vendar je to povezano s stroški. Pomembno je, da morajo po zakonu vsa podjetja, ki so požarno ogrožena, ustanoviti društvo in se jim tudi splača, ker s cenejšimi zavarovalnimi premijami pokrijejo večji del stroškov. Vendar pa naše zavarovalnice še ne naredijo vsega, kar bi lahko, da bi spodbudile ustanavljanje društev.

Kako spodbujati gasilstvo

Kaj bi lahko država naredila v spodbudo gasilstvu? Petek na prvo mesto postavlja status operativnega gasilca, ki je 24 ur na dan pripravljen priskočiti na pomoč. Ko poklicni in prostovoljni gasilec skupaj posredujeta na terenu, med njima ni razlike, toda poklicni gasilec ima beneficirano dobo, prostovoljec pa nič, razlaga. Seveda se njuno delo razlikuje, priznava, in nikakor ne pričakujejo beneficirane dobe za vseh 50 tisoč operativnih gasilcev, ampak samo za tiste, ki si jo zaslužijo z delom. Zato pripravljajo metodo za vrednotenje opravljenega dela, ki bi upoštevalo število posredovanj, usposabljanje in praktične vaje. Na podlagi opravljenega dela pričakujejo, da bi prostovoljnemu gasilcu priznali ustrezno število dni benefikacije.

Želijo pa tudi drugačno obravnavo delodajalcev. »Država danes delodajalca kaznuje, če ima zaposlenega gasilca, morala pa bi ga spodbujati. To bi dosegli z olajšavami, bodisi pri prispevkih bodisi z nižjo premijo pri zavarovanju, ker imajo zavarovalnice daleč največ koristi od našega dela. Če bo delodajalec dobil neko korist, bo imel interes zaposliti gasilca in mu ga ne bo težko pustiti na intervencijo,« je dejal Franci Petek.

35 tisoč gasilcev proti žledu

Na Gasilski zvezi Slovenije še niso zbrali vseh podatkov o angažiranosti gasilcev med spopadom z žledom. Po njihovi oceni je bilo na terenu 35 tisoč gasilcev. Kot je pojasnil Franci Petek, to ne pomeni, da je sodelovalo 35 tisoč gasilcev kot posameznikov, ker so nekateri delali več dni, ampak je to preračun števila opravljenih ur. So pa v najbolj kritičnih dneh imeli na ogroženem območju čez pet tisoč gasilcev, ki so uporabljali prek 5.700 gasilskih vozil in drugih pripomočkov, kot so agregati, motorne žage, potopne črpalke in drugi. Tudi to potrjuje, da je bil letošnji žled doslej največja naravna nesreča. Prejšnji rekord so imele poplave jeseni 2010: takrat je v akcijah delovalo okrog 20 tisoč gasilcev.

Ocena: 10.00 (2 glasov) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 951
2
Varing
910
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.