Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
2 uporabnik(-ov) online (1 uporabnik(-ov) brska po Novice)

člani: 1
gosti: 1

PGD_Hruševje, več...
Slovenija : Namesto življenja rešujejo premoženje
Objavil Mitja - 11.1.2005 7:39:33 (2033 x prebrano) Novice tega avtorja

Na stotine ljudi po svetu umre v velikih požarih - kako varni smo pred njimi v Sloveniji?

Glavni republiški požarni inšpektor Milivoj Dolščak je prepričan, da je edini vzrok požara s tragičnimi posledicami lahko le človeška napaka - Primer Celja potrjuje, da so sodobni slovenski športni, nakupovalni in zabaviščni objekti požarno varno grajeni...




Foto: Sašo Bizjak
V celjski dvorani Zlatorog je bil za obiskovalce na prvih prireditvah odprt en sam izhod - sedaj naj bi bilo drugače.

Februar 2003: V okrožju West Warwick v zvezni državi Rhode Island v Združenih državah Amerike je zaradi pirotehničnih sredstev na rock koncertu v neki dvorani v požaru umrlo sto ljudi.
Avgust 2004: V nakupovalnem središču na obrobju paragvajske prestolnice Asuncion je v požaru umrlo 434 ljudi, od tega večina uslužbencev. Ker je v vsesplošni paniki obstajala verjetnost plenjenja in ropanja, so lastniki in uprava varnostnikom naložili, naj zaklenejo vse zasilne izhode.

December 2004: Na nogometni tekmi španskega prvenstva med Real Madridom in Real Sociedadom je okrog 70 tisoč navijačev v nekaj minutah odšlo s tribune stadiona Santiago Bernabeu v Madridu. Razlog za to je bila domnevno podstavljena bomba. Med evakuacijo ni bil nihče ranjen.

December 2004: V nekem nočnem lokalu v Buenos Airesu v Argentini je zaradi posledic požara umrlo 175 ljudi, 700 je bilo ranjenih. Vsi zasilni izhodi razen glavnega so bili zaklenjeni.

Tragični dogodki iz zadnjih dveh let, ko je v požarih na množičnih prireditvah po svetu umrlo nekaj sto ljudi, so več kot zadosten razlog za preverjanje požarne varnosti v Sloveniji. Se lahko srhljivi prizori, kakršni so bili v Paragvaju, ZDA in Argentini - in ne nazadnje v nekaterih cestnih predorih v Evropi - zgodijo tudi pri nas? Kakšna je stopnja požarne varnosti v Sloveniji, kdo je odgovoren za požarno varovanje prireditev, kako potekajo postopki evakuacije, katere prireditve so najbolj rizične? To so le nekatera od vprašanj, za katera smo skušali poiskati odgovore.

Veliki požari v zaprtih prostorih terjajo veliko žrtev, skoraj praviloma pa izbruhnejo tam, kjer se zbirajo množice ljudi - najbolj verjetna prizorišča so športni objekti, koncertne dvorane, nakupovalni centri, kinodvorane in podobno. Možnost, čeprav neznatna, sicer vedno obstaja, strokovnjaki pa zatrjujejo, da so vsi sodobnejši tovrstni objekti grajeni požarno varno, po najsodobnejših standardih in predpisih. Opozarjajo še, da se nesreče s tragičnimi posledicami zgodijo zaradi človeških napak in skoraj nikoli zaradi tehnologije. V kritičnih trenutkih pa (pre)večkrat prevlada materialna plat človeške narave; ljudje namesto sebe rešujejo svoje premoženje, panični stampedo pa pelje v tragedijo.

V šestih minutah

Celje se poleg prestolnice lahko pohvali z nekaj največjimi, predvsem pa najsodobnejšimi nakupovalnimi, zabaviščnimi in športnimi objekti, kar jih je bilo zgrajenih v Sloveniji v zadnjih letih. Tudi zaradi tega se mesto ob Savinji zdi najboljša izbira za preverjanje varnosti obiskovalcev na prireditvah. ZPO Celje, javni gospodarski zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti, upravlja novo večnamensko dvorano Zlatorog (ta sprejme 5100 obiskovalcev) in novi nogometni stadion (8500 gledalcev).

Direktor ZPO Ivan Pfeifer pravi, da lastniki oziroma upravljavci večnamenskih, športnih ali zabaviščnih objektov v Sloveniji ne morejo dobiti uporabnega dovoljenja brez ustrezne požarne zaščite, dolžnost organizatorja vsake prireditve posebej pa je, da sam poskrbi za varnost obiskovalcev. "Celjska dvorana Zlatorog ima en glavni, dva gospodarska in štiri stranske službene vhode oziroma izhode, v skladu s požarnim elaboratom pa je ob morebitni nesreči gledalce treba evakuirati v šestih minutah," pravi Tatjana Hren iz ZPO Celje.

V letu dni, kar je za vrhunske športne predstave domala vseskozi razprodana, se je med obiskovalci že utrnilo nekaj pomislekov v zvezi z varnostjo obiskovalcev. Zaradi naprave za preverjanje vstopnic obiskovalci namreč v dvorano prihajajo samo skozi glavni vhod, nekajkrat pa so dvorano tam tudi zapuščali. Kaj pa drugi izhodi? Slovenski predpisi narekujejo, da so organizatorji množičnih prireditev te dolžni prijaviti v krajevno pristojnih upravnih enotah, dovoljenja pa poleg varovanja prireditev ter reda in miru zajemajo tudi področje požarne varnosti.

"Dvorana Zlatorog je opremljena s sodobnimi protipožarnimi alarmi, ki v trenutku, ko zaznajo dim ali ogenj, sočasno obvestijo center za obveščanje in obiskovalce. Alarmne naprave v dvorani so se doslej oglasile dvakrat; enkrat so vandali poškodovali kontrolno napravo, drugič pa so zaznale cigaretni dim v dvorani, čeprav je kajenje tam prepovedano," je povedala Tatjana Hren. V skrajnem primeru, še dodaja, je ljudi iz dvorane mogoče nemudoma evakuirati tudi preko igralne površine, od katere vodi neposredno na prosto šest izhodov. Varnostne razmere so podobno urejene tudi na novem nogometnem stadionu v neposredni bližini, ki ga najpogosteje uporabljata CMC Publikum in Nogometna zveza Slovenije.

Šest do sedem policistov, lahko tudi več

Glavni republiški požarni inšpektor Milivoj Dolščak je za Večer povedal, da inšpektorat sodeluje z investitorji in upravljavci večnamenskih objektov v glavnem kot dajalec soglasja pri načrtovanju in izvedbi gradnje, zato v tem smislu nosi tudi del odgovornosti za požarno varnost. Predpisi, pravi, so dovolj jasni in narekujejo, da je treba objekte ob požaru izprazniti v najkrajšem možnem času, požarni inšpektorji pa na samih prireditvah niso prisotni.

Število policistov na posameznih množičnih prireditvah, pojasnjuje inšpektor Urada uniformirane policije pri Policijski upravi Celje Zvone Kozjak, je odvisno od več dejavnikov. "Z organizatorji prireditve najprej ocenimo stopnjo rizičnosti prireditve in druge dejavnike, potem pa se odločimo za število policistov, ki na njej skrbijo za red in mir. Običajno je na tekmah prisotna posebna policijska enota, ki šteje od šest do sedem policistov ter vodnika službenega psa, odvisno od obsega prireditve in ocene varnostnega tveganja pa se to število ustrezno poveča," pravi Zvone Kozjak. Med evropskim prvenstvom v rokometu pred letom dni je bilo v dvorani Zlatorog in okrog nje razporejenih okrog dvesto policistov, kar je tudi največ doslej.

Vsaj deset gasilcev

Za varnost obiskovalcev in nastopajočih so na prireditvah odgovorni organizatorji oziroma redarji in varnostniki, ki jih najamejo, delo policistov pa je preprečevanje izgredov ter skrb za javni red in mir. Tretja poklicna skupina varuhov, med vsemi najmanj opazna, a morda najpomembnejša,pa so gasilci. Ob približno petdesetih varnostnikih in okrog dvajsetih policistih je na prireditvah v dvorani Zlatorog vedno prisotnih vsaj deset gasilcev poklicne gasilske brigade iz Celja in gasilsko vozilo. Njihovo delo med običajnim potekom prireditev je dežurstvo pred zasilnimi izhodi, skrb za požarni red in nadzor nad napravami za gašenje.

Direktor Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško (delnice: PILR) Vlado Privšek ima morda največ izkušenj pri organizaciji velikih športnih prireditev v Celju, zato tudi podrobno pozna varnostne ukrepe: "Postopek pri zagotavljanju varnosti na rokometnih tekmah najvišjega kakovostnega in s tem rizičnega razreda je zelo jasen, ustaljen in neštetokrat preverjen. Skupaj s predstavniki varnostne službe, policije in gasilcev se običajno sestanemo teden ali dva pred tekmo in uskladimo načrt varovanja. Če ta ni dovolj dober, nam upravna enota pač zavrne dovoljenje za prireditev."

Po tekmi odprtih šest izhodov

Čeprav je odveč dodajati, da sta kajenje in uporaba pirotehničnih sredstev na takih prireditvah prepovedana in kazniva, ostajata najbolj verjetna vzroka za izbruh požara. Privšek pravi, da so stranski oziroma zasilni izhodi med tekmo sicer zaklenjeni, naloga in dolžnost vsakega odgovornega vodje varovanja pri izhodu pa je, da ima pri sebi ključe in da ob nesreči nemudoma sprosti izhod.

Rokometne tekme lige prvakov, ki privabljajo veliko tujih navijačev in se z njimi veča čustven naboj, v Celju varuje okrog 70 varnostnikov oziroma redarjev, 30 do 50 policistov in najmanj 20 gasilcev, je povedal Vlado Privšek. Na prvih nekaj tekmah v novi dvorani, pravi Privšek, se je zgodilo, da je bil po koncu odprt le glavni izhod, h kateremu so redarji usmerjali obiskovalce, stranski pa ne. To, zatrjuje danes, so v klubu odpravili. Po vsaki tekmi je odprtih šest izhodov. Možnost za požar ali katero drugo nesrečo se mu zdi zaradi konstrukcije in strukture zgradbe domala ničelna, kljub vsemu pa se v Rokometnem klubu Celje dobro zavedajo, da vedno obstaja.

Upanje: prisebnost varnostnikov

Kaj je potemtakem - če tehnologija (skoraj) nikoli ne zataji, objekti pa so brezhibno grajeni - vzrok za strahotne požare? Za glavnega republiškega požarnega inšpektorja Milivoja Dolščaka je edini vzrok človeška napaka. Izkušnje kažejo, da sta največkrat usodni malomarnost in brezbrižnost organizatorjev oziroma redarjev, a le do trenutka, ko v zaprtem objektu dejansko izbruhne ogenj. Dolžnost organizatorjev je, da občinstvo čim prej varno evakuirajo. V trenutkih agonije, za katere upamo, da nam jih nikoli ne bo treba doživeti, ko čustva premagajo razum in ko ljudje rešujejo avtomobile namesto lastnih življenj, so varnostniki prireditev tisti, za katere vsi verjamemo, da bodo ohranili prisebnost in razsodnost.

Aleš Lednik

vir:večer

Ocena: 0.00 (0 glasov) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 949
2
Varing
902
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.