Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
8 uporabnik(-ov) online (1 uporabnik(-ov) brska po Novice)

člani: 1
gosti: 7

seselstanislav, več...
Slovenija : Meteorologi proti nerealnim pričakovanjem pri obrambi pred točo
Objavil himi - 25.6.2009 23:09:06 (1164 x prebrano) Novice tega avtorja
Slovenija

Smo pa proti zavajanju in Ljubljana - "Posebej bi radi poudarili, da nikakor nismo proti poskusom in raziskovanju, saj je to temelj vsakega naravoslovjazbujanju nerealnih pričakovanj," so zapisali meteorologi.


Meteorologi proti nerealnim pričakovanjem pri obrambi pred točo

. Smo pa proti zavajanju in Ljubljana - "Posebej bi radi poudarili, da nikakor nismo proti poskusom in raziskovanju, saj je to temelj vsakega naravoslovjazbujanju nerealnih pričakovanj," so zapisali meteorologi.


Obramba pred točo s posipanjem oblakov z zaledenitvenimi jedri se je po navedbah Slovenskega meteorološkega društva začela v 60. letih 20. stoletja v tedanji Sovjetski zvezi. Čeprav je hipoteza o obrambi pred točo temeljila na nedokazanih fizikalnih domnevah, je bila za tiste čase tehnično dobro zasnovana, saj je temeljila na uporabi radarjev in talno proženih raket.

Obramba je k nam prišla iz Sovjetske zveze


Zaradi domnevno dobrih rezultatov se je obramba po sovjetski metodi kmalu razširila v več vzhodnoevropskih držav in v 70. letih tudi v Jugoslavijo ter Slovenijo. Obramba je sprva potekala v okolici Maribora s predelanim vojaškim radarjem kratkega dosega, kasneje pa se je razširila nad celotno vzhodno in osrednjo Slovenijo. Tehnično infrastrukturo obrambe je financiral državni proračun, prav tako izvajanje strokovnih nalog v okviru tedanjega Hidrometeorološkega zavoda.

Obramba mogoče le ni tako učinkovita, kot se je zdelo


Drugod po svetu se državna obramba z raketami zaradi relativno gostega zračnega prometa ni prijela. Pojavilo pa se je bolj ali manj privatno branjenje na več manjših območjih in sicer z uporabo talnih generatorjev in/ali letal. Hkrati so izkušnje začele kazati, da obramba morda le ni tako učinkovita, kot se je dotlej mislilo. Zato je bilo narejenih več poskusov, ki so dali v glavnem negativne rezultate.

Uspešnost obrambe so v Sloveniji izdelali leta 1989


Leta 1989 je bila tudi v Sloveniji izdelana študija o uspešnosti obrambe. Analiza podatkov je pokazala, da obramba ni statistično značilno vplivala na količino padavin iz nevihtnih oblakov, niti na število dni s točo na meteoroloških postajah. Sicer opaženo zmanjšanje kmetijske škode na določenih delih branjenega ozemlja tudi ni bilo statistično značilno, poudarjajo v Slovenskem meteorološkem društvu.

Še vedno ni jasnega odgovora


Stališče Svetovne meteorološke organizacije o uspešnosti obrambe pred točo najbolje ponazarja izjava njenega generalnega sekretarja Michela Jarroudja, ki pravi, da je obramba pred točo pomemben problem, saj se z njim ukvarjajo številne države, članice organizacije. Izvedenih je bilo več projektov obrambe pred točo, organizirani so bili številni strokovni sestanki, pa vendar niso našli jasnega odgovora.

Na podlagi rezultatov znanstveno-podprtih poskusov, pa tudi nekaterih povsem negativnih izkušenj v nekaterih operativno zasnovanih projektih, so širokopotezne državne obrambe sredi 90. let po pisanju društva začele odmirati. Takrat je bila raketna obramba ukinjena tudi v Sloveniji.

Branjenje je prepuščeno predvsem zasebni pobudi


Danes imajo aktivno, državno-meteorološko podprto obrambo v Evropi le še na Hrvaškem, kjer jo tudi ukinjajo, in v Srbiji. Branjenje, v glavnem z letali, pa tudi s talnimi generatorji, je večinoma prepuščeno zasebni pobudi in omejeno na majhna območja. Značilen zgled za to sta Avstrija in Grčija, kjer letalsko obrambo izvajajo v okolici Gradca in Kremsa v Avstriji, oziroma Soluna v Grčiji.

"Ne gre za vsedržavne projekte širših razsežnosti"


"Nikakor pa ne gre za vsedržavne projekte širših razsežnosti," poudarjajo v društvu in opozarjajo, da so neupravičena in finančno neodgovorna vsa politična prizadevanja, da bi v Sloveniji z državnim denarjem uvedli operativno obrambo z letali ali kakšnim drugim sredstvom za vnos reagenta v oblake, saj taka obramba po mnenju društva zaenkrat nima strokovno-znanstvene podpore.


Kot učinkovita zaščita pred točo se je, tako v društvu, izkazala zaščita z mrežami proti toči. Vsi posevki v Sloveniji ne morejo biti pokriti z mrežami, zato je po navedbah društva smiselno zavarovanje posevkov in nepremičnin na najbolj ogroženih območjih. Država pri tem že pomaga s subvencijami kmetom za zavarovanje pridelkov proti toči v višini 50 odstotkov in po oceni društva je nerazumljivo, da ta sredstva ostajajo neporabljena.

"Treba si je natočiti čistega vina"


Z izjavami, predvsem politikov, ko ne upoštevajo strokovnih stališč, se meteorologi nikakor ne morejo strinjati. To pomeni zavajanje ljudi, predvsem tistih v stiski, ki jim je toča uničila pridelek. "Zaenkrat si je potrebno natočiti čistega vina in sprejeti dejstvo, da trenutno ne poznamo uspešne metode za aktivno obrambo pred točo. Znanstveniki se po vsem svetu spopadajo s tem problemom, kljub temu pa ni videti, da bi ga kmalu rešili," so še zapisali v društvu.

STA

Ocena: 0.00 (0 glasov) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 949
2
Varing
902
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.