Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
9 uporabnik(-ov) online

člani: 0
gosti: 9

več...
Slovenija : Stresni poklici
Objavil gobi - 21.9.2008 15:47:10 (3031 x prebrano) Novice tega avtorja

Najpogostejša terapija je pogovor s sodelavci

V nasprotju s policisti, pri katerih je psihološko svetovanje zaradi stresnega dela sistemsko urejeno, ostane gasilcem in reševalcem predvsem neformalna terapija »ob pivu«.
Javnost gleda na nekatere poklice, kot so gasilec, reševalec in policist, pogosto le iz enega zornega kota in marsikdo si ne predstavlja, da ima njihovo delo lahko tudi skrite negativne plati. Zaradi narave dela so večkrat izpostavljeni stresnim okoliščinam, ki lahko vtisnejo neizbrisen pečat v njihovo življenje in pustijo trajne posledice. Zagotovo je takih poklicev še nekaj, a večini od njih ni na voljo nikakršna psihosocialna pomoč. Nekatere službe imajo pomoč urejeno le na lokalni ravni, vsi pa se strinjajo, da bi morala za sistematično strokovno pomoč poskrbeti država. A se navadno zatakne pri denarju. Za zdaj ostaja najpogostejša in včasih tudi najuspešnejša terapija – pogovor s sodelavci.

Čeprav se gasilci srečujejo tudi z najhujšimi oblikami nesreč, kot so požari, naravne katastrofe in hude prometne nesreče, so pri blaženju psihičnih posledic, ki jim jih lahko prinese delo, prepuščeni sami sebi. Ponavadi se za ureditev tovrstne pomoči zatakne pri denarju. Kako se s to problematiko spopadajo v ljubljanski poklicni gasilski brigadi, smo se pogovarjali z Alojzom Levičnikom, vodjem četrte izmene.

Nad stiske z neformalnim pogovorom

»Za zdaj nimamo nobenega psihologa, na katerega bi se lahko obrnili zaradi travm in podobnih težav. Sicer se pogovarjamo o tem, da bi dobili koga, ki bi krožil po Sloveniji in bil na državni ravni na voljo za pomoč in pogovor. Vemo pa, kje nastane problem, pri financiranju,« je opisal sedanje razmere. A priznava, da se vsaj pri njih za zdaj še kar dobro spopadajo s težavami, tako da se vodje izmen pogovarjajo s posamezniki in poskušajo ublažiti njihove stiske. »Veliko pomaga tudi neformalen pogovor. Denimo ob pivu po službi je o problemih precej laže spregovoriti,« je še dodal.

Dobro psihično stanje je, poleg telesne pripravljenosti, tudi eden osnovnih pogojev za dobro in učinkovito delo gasilca. Alojz Levičnik sicer ne pomni, da bi kdo ravno zaradi psihične obremenitve zapustil njihove gasilske vrste, a se strinja, da bi bila takšna pomoč več kot dobrodošla. Pove pa, da je že vsak alarm, ki pošilja gasilce v akcijo, stresen. Včasih je treba blažiti napetost že pred odhodom na teren, predvsem ob kakšni hujši nesreči ali požaru.

V gasilski brigadi Ljubljana dela od 22 do 32 gasilcev v štirih izmenah. Kadar ima dogodek večji obseg ali ko morajo posredovati celo ob več dogodkih hkrati, velja med njimi dogovor, da na pomoč priskoči tista izmena, ki bi naslednja začela delovnik. A tudi tu ne gre brez finančnih zapletov. Dogovora in finančne podpore dežurstev na domu ni, zato so gasilci doma v pripravljenosti zgolj po lastni dobri volji. Sicer pa gasilsko brigado financira občinska proračunska blagajna, nekatere vrste tehničnega reševanja pa se napajajo tudi iz državne proračunske pogače.

Reševalce pesti stres

Med najbolj stresne poklice zagotovo sodi tudi delo reševalca. Vsak dan imajo opraviti s hudimi nesrečami in drugimi okoliščinami, v katerih so ogrožena človeška življenja. Zato lahko prevelike delovne obremenitve in številni stresni dogodki pri njih povzročijo dolgotrajne posledice. Na Reševalni postaji Ljubljana se zelo dobro zavedajo stresnih dejavnikov, ki vplivajo na njihove reševalce. »Zato smo že pred časom začeli postopke za nevtralizacijo ali ublažitev teh vplivov. V zadnjih dveh letih smo bili dvakrat prisiljeni poiskati strokovno pomoč za reševalce,« je povedal Andrej Fink, vodja reševalcev, in dodal: »Zadnji tak primer je bil po intervenciji pri prometni nesreči pred predorom Golovec avgusta lani, kjer je umrlo sedem ljudi.« A je Fink opozoril, da tu žal ne gre za sistematično strokovno pomoč, organizirano na državni ravni, temveč le za lokalno rešitev.

Sicer pa na ljubljanski reševalni postaji izvajajo tudi preventivne ukrepe, saj je njihovo delo ves čas zelo napeto. Tako se seznanijo z najrazličnejšimi oblikami stresa, njihovimi posledicami ter možnostmi za samopomoč in se pripravijo nanje. Vendar kljub vsem stresnim in napetim dogodkom Fink ne pozna primera, da bi kdo njihove vrste zapustil ravno zaradi stresa.

Sogovornik meni, da bi posledice napornega poklica lahko ublažili z razbremenitvijo reševalcev, z rednim vzdrževanjem njihove psihofizične pripravljenosti, nenehnim poglabljanjem znanja o vplivih stresa ter zagotovitvijo stalne psihološke pomoči po metodologijah, ki jih ponekod v tujini izvajajo že vrsto let. Glede finančne spodbude reševalcem pa meni, da ta ne more preprečiti škodljivih vplivov stresa. »Kvečjemu je lahko kompenzacija za opravljanje izredno stresnega dela,« je sklenil.

Policisti imajo psihologe

Na policiji so nam zatrdili, da je to področje pri njih dobro urejeno. Za premagovanje psihičnih težav skrbi vrsta psihologov, ki se vključijo že med izobraževanjem in usposabljanjem policistov, nam je povedal tiskovni predstavnik Leon Keder. Psihologi v tem procesu pripravljajo kandidate na ustrezno ravnanje ob morebitnih konfliktih, komunikacijo, obvladovanje stresnih dogodkov ter jih seznanijo z možnostmi strokovne pomoči. Svojo psihologinjo imajo v specialni enoti, specialistka klinične psihologije pa je zaposlena tudi v zdravstveni službi policije. Policisti lahko psihološko pomoč v okviru policije ali zunaj nje brez vednosti njihovih nadrejenih poiščejo sami, po lastni presoji pa jih lahko na svetovanje napotijo tudi njihovi nadrejeni. Vzroki za to so zelo različni. Psihološki pogovor si lahko, denimo, »prislužijo« zaradi prekoračitve pooblastil ali neustreznega vedenja v službi ali zunaj delovnega časa. Tovrstne pogovore opravljajo tudi zaradi neprilagojenosti zahtevam dela, zaradi posledic raznih stresnih obremenitev, težav v osebnem življenju, znakov morebitnih duševnih motenj, bolezni, odvisnosti, samomorilskega vedenja in podobno.

Na policiji sicer zagotavljajo, da vodstvo poskrbi za vso zaščito, ki jo potrebujejo policisti, ko so napadeni; nenazadnje, so zapisali, se policisti tudi ustrezno usposabljajo, da bodo lahko pri svojem delu kos takšnim okoliščinam. Vsakič ko je policist ogrožen, postopek poteka po »navodilu o postopkih in ukrepih za zaščito ogroženih delavcev organov za notranje zadeve«. Vsako grožnjo policistom obravnava posebna komisija, ki deluje na vsaki policijski upravi. Ta preveri stopnjo ogroženosti ter se odloči za ukrepe in nadzor nad njihovim izvajanjem. Policija ob ogroženosti sicer poskrbi za tehnično in fizično varovanje, policista lahko začasno službeno premesti na drugo enakovredno delovno mesto, mu odredi izredni plačani dopust, v skrajnem primeru pa poskrbi tudi za preselitev. Nobeden od policistov, ki je bil deležen teh ukrepov, so še poudarili na policiji, potem ni bil poškodovan.

Kako je s psihološko pomočjo v praksi, nam je opisal eden izmed policistov na območju Ljubljane. »Psihologe nadrejeni sicer omenjajo, a ne poznam nikogar, ki bi ga do zdaj potreboval,« je povedal. Dodal pa je: »Mislim, da bi strokovno pomoč dobil, če bi prosil zanjo. A je to zagotovo zelo odvisno od tega, kako so vodilni pripravljeni prisluhniti težavam podrejenih in jim pomagati.« Podoben način reševanja službenih težav, ki ga pogosto izvajajo gasilci, poznajo tudi možje v modrem. Naš sogovornik je namreč kot najustreznejšo terapijo navedel pogovor med sodelavci. »Največ podpore si zagotovo lahko obetaš od službenega partnerja, s katerim si na terenu. Medsebojno pa si pomagamo tudi zunaj delovnega časa, ob pijači, ko se tudi precej laže sprostimo,« je priljubljeni način reševanja problemov opisal policist.
Vir:Delo

Ocena: 10.00 (1 glas) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 951
2
Varing
910
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.