Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
1 uporabnik(-ov) online (1 uporabnik(-ov) brska po Novice)

člani: 0
gosti: 1

več...
Slovenija : “Vrnili smo mir gori in ljudem”
Objavil gobi - 4.6.2008 9:04:38 (2556 x prebrano) Novice tega avtorja

korzika Razbitine letala je odstranjevalo tudi šest Primorcev
“Z našo akcijo smo vrnili mir ljudem, ki so se ponesrečili, njihovim svojcem in gori,” nam je še poln vtisov včeraj povedal koprski poklicni gasilec Darjo Sila, eden od šestih Primorcev, ki so pomagali odstraniti razbitine nesrečnega Adriinega letala z gore San Pietro na Korziki. Gorske reševalce, gasilce, vojake in druge člane ekipe je presunilo predvsem spoznanje, na kako drobcene koščke se je raztreščilo ogromno letalo in kako zgovorne so lahko razbitine še po dobrih 27 letih.

Nesrečno letalo takratne Inex Adrie Avioprometa s 180 potniki in člani posadke bi moralo decembra 1981 pristati na letališču korziške prestolnice Ajaccio, a je med pristajanjem treščilo v goro San Pietro. Natančen vzrok nesreče tudi po 27 letih še ni povsem pojasnjen in tudi po vseh teh letih so bile posledice tragedije na gori še kako vidne. Čeprav so mnogi mislili, da je ostanke letala zakrila narava in izbrisal čas, se je ob zaključku akcije naših reševalcev izkazalo, da jih je bilo na pobočju gore tudi po več kot četrt stoletja še vedno za dobrih 27 ton.

Reakcijo odgovornih je sprožila reportaža naših novinarskih kolegov, ki ji je sledilo ogorčenje slovenske javnosti nad brezbrižnostjo do največje slovenske letalske tragedije. Jugoslovanske oblasti zadnjih deset let obstoja države seveda niso imele dovolj volje, da bi pospravile razbitine, v samostojni Sloveniji pa zgodba do nedavno sploh ni prišla v medije. Po objavi reportaže je vlada sklenila, da bodo naši reševalci enkrat za vselej očistili goro in žrtvam postavili primerno obeležje.

Po uspešni akciji so se v soboto ob njem zbrali svojci žrtev. “Kolikor vem, je Slovenija ustanovila sploh prvo takšno ekipo v Evropi za delo na ozemlju tuje države. Ostanke takih nesreč bi navadno najbrž odstranili domači reševalci. Veliko zaslug pa ima tudi Peter Pukšič, slovenski zdomec s Korzike, ki je bil vez v dogovarjanju med slovensko in korziško oblastjo,” pravi načelnik bovške ekipe gorskih reševalcev Marko Matajurc, ki se je na Korziko podal s tremi kolegi iz tolminske postaje gorske reševalne službe: Markom Bokanom, Petrom Poljancem in Petrom Čuferjem.

Država je nalogo zaupala 60 gorskim reševalcem, gasilcem in drugim ter dvema helikopterskima posadkama slovenske vojske, ki so na Korziki odstranjevali ostanke od 11. do 27. maja. “Stanovali smo nedaleč od Ajaccia in se vsako jutro ob 7. uri odpeljali do baze na tamkajšnjem letališču,” pripoveduje Matajurc. Sodelujoče so razdelili v skupine po 15 in jih s helikopterjem cougar v nekaj minutah prepeljali do približno 50 kilometrov oddaljene gore. “Fantje so izjemni, saj so pristajali na naravni ploščadi, ki ni dovoljevala napak. Šlo je za centimetre.”

“Takšni trenutki te presunejo”

Kot pripovedujejo udeleženci odprave, so skoraj polovico časa, prebitega na Korziki, delali v dežju in megli. Gora so sicer vajeni in nenazadnje je reševanje ponesrečenih planincev še vedno veliko zahtevnejše, posebej če poleg ni helikopterja. A na Korziki so prve dni delali na spolzkem terenu z ostrimi skalami, poti so si morali do razbitin utirati pretežno skozi visoko grmičevje. Razbitine so ležale razmetane na približno devetih hektarjih površine, glavnina razbitin pa je ležala v grapi pod vrhom San Pietra, kjer so bili tudi veliki kosi.

“Pobrali smo krilo, večji kos trupa in sprednje kolo. Vse je tehtalo čez tono in nisem si predstavljal, da je sprednje kolo tako težko. Drugače pa smo pod goro pobirali celo prave drobce. Bilo jih je na tisoče,” nam je delo opisal Matajurc. Na prizorišču so še po 27 letih našli osebne predmete in celo nekaj kosti ponesrečenih potnikov nesrečnega letala. “Takšni trenutki te preprosto presunejo,” pravi Matajurc.

Ostanke letala so za dvig s helikopterjem pripravljali vojaki, gorski reševalci pa so predvsem pobirali manjše dele, jih spravljali v vreče in jih odnašali na bližnje zbirno mesto. Polne vreče so tehtale tudi po nekaj sto kilogramov. Do določenih mest so segli le s pomočjo vrvi, kolegi iz vrst gasilcev pa so jim predvsem pomagali razrezati večje dele. Popoldne so se vračali v bazo, nalogo pa so opravili dva dneva pred zastavljenim rokom.

“Prvi občutek, ko sem stopil na goro, je bil zelo žalosten. Ko vidiš vse te razmetane kose, prebereš še vse napise na njih, se vprašaš, zakaj ni nihče za to poskrbel toliko let,” je povedal 46-letni poklicni gasilec Darjo Sila iz Kopra. Sila je videl tudi usodno skalo, v katero je letalo zadelo s krilom in v njej pustilo večen odtis - za človeško pest staljene kovine. Na vrhu je bilo malo ostankov, tam so čistili vsega en dan, preostalih enajst dni pa so se zadrževali v grapi, kamor je po trku krila v vrh odbilo letalo. “V enem kosu je bilo samo krilo, kolesi, vrata koles in del trupa. Drugo so bili le koščki.”

Ptič jih je opazoval

“To ni bil sprehod na goro, to je bilo težko delo. Opremili so nas, od čevljev in nahrbtnikov do spodnjega perila. Nove čevlje sem že četrti dan uničil, iz njih smo vsak večer dobesedno zlivali vodo,” je povedal Sila. Skupno so nabrali 27,5 tone delov letala, osebnih stvari in delov kosti. “Ampak to so bili le koščki kosti, za katere večina sploh ne bi vedela, da so kosti. Najbolj pa me je presunil pasek ženske ročne ure, ki sem ga našel.” Našliso tudi nekaj osebnih izkaznic. “Čeprav se sliši čudno, sem imel na gori občutek, da je nekdo vedno z nami. Na vrhu hriba je ves čas sedel ptič in nas opazoval, ko smo se spustili v dolino, pa je zaokrožil nad grapo,” pripoveduje Sila.

Tudi 34-letni gasilec iz Sežane Alan Pale na prizorišču ni ostal ravnodušen. “Že tako je bilo grdo, nisem pa si mogel predstavljati, kako je moralo biti, ko je bila na gori še prtljaga, dokumenti in trupla...”

Pale je premlad, da bi se spomnil televizijskih posnetkov nesreče, v spominu pa mu je vseeno ostal prizor, kako po televizijskem ekranu kot napis tečejo imena in priimki umrlih. “Ponosen sem, da sem lahko pomagal dostojno zaključiti tragičen dogodek za vso Slovenijo. Delo na Korziki je bila zame velika življenjska izkušnja,” je povedal Pale.
Severnoprimorski gorski reševalci (z leve): Marko Matajurc, Peter Čufer, Marko Bokan in Peter Poljanec
Vir:PN

Ocena: 0.00 (0 glasov) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 951
2
Varing
910
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.