Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
14 uporabnik(-ov) online (1 uporabnik(-ov) brska po Koledar)

člani: 2
gosti: 12

filius, seselstanislav, več...
Slovenija : Se mesto muzejev igra z rdečim petelinom?
Objavil pes - 29.10.2004 9:52:45 (2335 x prebrano) Novice tega avtorja
Slovenija

Pri zagotavljanju protipožarne varnosti v starem ptujskem mestnem jedru ostaja mnogo nedorečenega
Se mesto muzejev igra z rdečim petelinom?
Dveh leti po protipožarni vaji na Ptujskem gradu niso dosegli skoraj nobenega napredka v zagotavljanju protipožarne varnosti

Mag. Janez Merc: "Sedanja protipožarna varnost ni takšna, kot bi si jo želeli."


Konec oktobra 2002 so na Ptujskem gradu izvedli protipožarno vajo, ki je pokazala pomembne pomanjkljivosti pri varovanju pred požarom. Izstopata dve. Grad nima protipožarnega zajetja oziroma hidranta z dovolj velikim pritiskom vode, ki bi omogočal gašenje večjega požara. Veliko pa bi za izboljšanje varnosti na Ptujskem gradu lahko storil upravljavec Pokrajinski muzej Ptuj (PMP). A zdi se, da dve leti po gasilski vaji na tem področju ni nobenega napredka.
Na vprašanje, kako je poskrbljeno za protipožarno varnost na Ptujskem gradu, nam je mag. Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve pri Mestni občini (MO) Ptuj, pristojen tudi za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, odgovoril: "Ptujski grad varujemo pred požarom s sredstvi in možnostmi, ki jih imamo na razpolago. Obstoječa protipožarna varnost ni takšna, kot bi si jo želeli. To pa seveda ne pomeni, da na gradu ni ustrezne protipožarne varnosti. Lanska protipožarna vaja je dokazala, da ptujski gasilci s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, lahko zagotavljajo varnost pred požarom v vseh njegovih fazah."
Vendar je protipožarna vaja opozorila tudi na to, da na Ptujskem gradu ne premorejo niti protipožarnega hidranta. Gasilci so zato vodo morali zajemati iz Drave. To pa je zelo zamudno. Gasilcem je namreč sestavljanje cevi, ki so jih vlekli iz gradu mimo Knjižnice Ivana Potrča in preko nekdanjega mestnega kopališča v Muršičevi do reke, vzelo preveč časa. Zamuda bi lahko bila usodna pri gašenju požara.
Po besedah mag. Janeza Merca bi bilo mogoče protipožarno varnost izboljšati tudi z zagotavljanjem intervencijske pripravljenosti zaposlenih in vseh, ki se znajdejo na mestu požara. Prvi trenutki požara so namreč odločilni. Pri tem bi uporabljali aparate za gašenje z vodo pod visokim pritiskom, z ogljikovim dioksidom in gasilnim prahom. Ta sredstva namreč zadušijo ogenj, ne da bi poškodovala objekt gašenja. To pa je pri gašenju muzejev z dragocenimi in občutljivimi eksponati izredno pomembno. To raven protipožarne varnosti bi moral zagotoviti upravljavec Ptujskega gradu, torej PMP.

Martin Vrbančič: "Kljub dogovorom upravljavec ni storil ničesar za izboljšanje protipožarne varnosti."

A tako je mogoče gasiti le manjše požare. Pri večjih pa bi na gradu potrebovali velike količine vode, ki jih z obstoječim vodovodnim omrežjem ne morejo zagotavljati. Grajski vodovod namreč nima zadostnega pritiska za gašenje. Zato bi morali čimprej zgraditi vodovodno zajetje in hidrant za gašenje na zgornjem grajskem dvorišču.
To je po besedah mag. Janeza Merca povezano ne le z vlaganjem velikih denarnih sredstev, ampak tudi s potekom denacionalizacijskega postopka za Ptujski grad in z dolgotrajnimi formalnimi postopki pri pridobivanju sredstev države, ki je lastnica grajskega griča.
Ogroženo je vse mesto
Aleš Arih, direktor PMP, meni, da bi lokalna skupnost, torej MO Ptuj, za izgradnjo protipožarnega hidranta že v tem trenutku lahko storila več, ne pa da čakajo na zaključek denacionalizacije ali se izgovarjajo na formalne postopke države: "Grad je res državni spomenik. To pa ne pomeni, da lokalna skupnost ne bi smela sama urediti nujno potrebne komunalne infrastrukture. Morda je prav zdaj, ko obnavljajo grajsko konjušnico, idealna priložnost, da občina odpravi še to pomanjkljivost in vloži sredstva v protipožarni hidrant.
Sicer pa je gašenje muzejev z vodo problematično, saj voda lahko povzroči več škode kot koristi. Bolj primerno je gašenje z gasilnim prahom, s plinom in drugimi sredstvi. Ta sredstva pa so izredno draga. Ptujski gasilci jih, žal, nimajo.
ogrožen pa ni le grad, ampak vse mesto s svojimi številnimi izredno pomembnimi in bogatimi zbirkami. Zdi se neverjetno, da mesto, ki ima toliko kulturne dediščine, nima profesionalne gasilske enote, ampak za njegovo protipožarno varnost skrbijo prostovoljna gasilska društva. Zato je potrebna celovita in učinkovita protipožarna obravnava."

Čeprav so že pred dvema letoma ugotovili številne pomanjkljivosti pri zagotavljanju protipožarne varnosti na Ptujskem gradu, jih v dveh letih še vedno niso odpravili.

Te dni je ministrstvo za kulturo na PMP poslalo dopis s prošnjo, naj pripravijo program investiranja v kulturne spomenike. Aleš Arih pravi, da bo na prvo mesto postavil zahtevo za financiranje protipožarnih sistemov na Ptujskem gradu.
Ali PMP ni izpolnil dogovorjenega?
Povsem drugačno, mnogo bolj alarmantno zgodbo nam je povedal Martin Vrbančič, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj (PGD Ptuj). Za pomanjkljivo protipožarno varnost na Ptujskem gradu je obtožil PMP oziroma njegovo vodstvo.
Protipožarna vaja pred dvema letoma je namreč pokazala še več pomanjkljivosti. Nekatere med njimi bi po njegovem lahko z lahkoto odpravili prav v PMP: "Urediti bi bilo namreč mogoče dokumentacijo, ki nalaga ravnanje v primeru požara. Obstoječa je neuporabna, saj je le seznam predpisov, ki jih morajo upoštevati zaposleni, in nič več. Od zaposlenih v PMP smo želeli tudi izvedeti, kako naj v primeru požara gasimo, kako naj zaščitimo eksponate in kako jih lahko evakuiramo. Do danes teh informacij še nismo dobili. Zelo problematičen je tudi alarmni sistem za odkrivanje požarov, saj traja vsaj dvajset minut, da iz centra zasebne službe, ki opravlja varovanje, obvestijo gasilce o požaru."
Gasilci so na varnostnika čakali pol ure
Ker gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče z lahkoto odpraviti, bi se veljalo ustaviti prav pri alarmiranju. Čas je pri gašenju eden najpomembnejših dejavnikov. Za ilustracijo povejmo, da ognjenim zubljem zadostuje le deset do petnajst minut, da se iz enega prostora razširijo v drugega. Takšen obseg požara, ko, denimo, gorita že dve grajski sobani, pa je bistveno težje obvladovati.
Pravzaprav je prav to stanje ptujske gasilce pripeljalo do tega, da so PMP predlagali protipožarno vajo. Sedanji alarmni sistem je namreč po besedah Martina Vrbančiča vezan na centralo varnostne službe, ki jo najema PMP.
V primeru alarma iz centrale obvestijo varnostnika. Ta je lahko v bližini gradu, lahko je pa tudi bolj oddaljen. Kakorkoli, varnostnik si gre ogledat, zakaj se je sprožil alarm, torej se prepriča, ali res gori ali pa je le nastala napaka v protipožarnem sistemu. V primeru požara obvesti centralo varnostne službe. Šele potem ta pokliče na številko 112, torej center za informiranje, ki sproži akcijo gašenja.
Pred tremi leti se je tako na Ptujskem gradu sprožil alarm. Takrat je tam še stanovala gospa, ki je takoj obvestila gasilce. Ti so nemudoma prihiteli v grad. Alarm je bil na srečo lažen, tako da jim ni bilo treba gasiti. So pa kar pol ure čakali, da je tja prišel še varnostnik.
Po sedanjem sistemu bi bili gasilci obveščeni šele po 35 minutah, saj bi varnostnik po prihodu v grad šele moral ugotavljati, ali res gori. V tem času bi ogenj lahko zajel znaten del gradu in povzročil neprecenljivo škodo.
Gasilci so tako vodstvu PMP predlagali, da protipožarni alarm povežejo neposredno z Republiškim centrom za informiranje in tako skrajšajo odzivni čas gasilcev na minimum. A se, kot zagotavlja Martin Vrbančič, todoslej še ni zgodilo.
Številna vprašanja
Tudi predsednik ptujskih gasilcev ugotavlja, da bi grad nujno potreboval protipožarni hidrant. Na protipožarni vaji so namreč ugotovili, da bi v primeru večjega požara sicer lahko dvajset minut zagotavljali vodo iz gasilskih cistern. Pol ure pa bi potrebovali, da bi cevi napeljali do Drave. Torej bi gasilci ostali sredi požara kakšnih 10 minut brez vode.
V nasprotju z Alešem Arihom pa Martin Vrbančič trdi, da imajo v muzeju dovolj sredstev za varno gašenje požara. PGD Ptuj namreč premore 1500 kilogramov protipožarnega prahu in takšno količino ogljikovega dioksida, ki zadostuje za dušenje požara v 600 kubičnih metrih prostora.
Izgradnji protipožarnega hidranta v gradu se mesto zagotovo ne bo moglo izogniti. Kot tudi ne čimprejšnjemu nakupu lestve, ki bi gasilcem omogočila hiter dostop do visokih nadstropij Ptujskega gradu ali ptujskih cerkva. Presenetljivo je, da ptujskih gasilci lestve še nimajo in da jo je mesto vključilo v plan nakupa šele za obdobje od 2005 do 2009.
Verjetno pa bodo na Ptuju morali začeti tudi razpravo o drugačnem organiziranju gasilcev. Trenutno je namreč protipožarna varnost povsem odvisna od prostovoljnih gasilcev.
Ptujski gasilci so po ocenah Martina Vrbančiča sicer izurjeni tudi za občutljivo gašenje muzejskih prostorov. A morda se sicer majhno mesto, a z izredno velikim fondom kulturne dediščine, ne bi smelo zanašati le na prostovoljce. Kot predlaga Aleš Arih, bi bilo nujno premisliti tudi o zaposlitvi nekaj profesionalnih gasilcev, ki bi bili vešči gašenja muzejev. Seveda za to, kot je že običajno, primanjkuje denarja. A bi glede na izreden nacionalni pomen ptujske kulturne dediščine v ta premislek morda lahko vključili tudi državo.

www.vecer.si

Ocena: 0.00 (0 glasov) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 951
2
Varing
910
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.