Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
4 uporabnik(-ov) online (1 uporabnik(-ov) brska po Povezave)

člani: 0
gosti: 4

več...
Slovenija : Usodnih šest minut
Objavil gobi - 12.8.2006 9:31:39 (1510 x prebrano) Novice tega avtorja

Temperature zraka, ki presegajo 30 stopinj Celzija, so moteč dejavnik tudi v prometu. Sonce razgreje pločevino, v avtomobilu je že na začetku vožnje neznosno kljub še tako zmogljivi klimatski napravi. Kako pa višje poletne temperature vplivajo na delovanje avtomobila? Je poleti več možnosti, da se v njem kaj vname? Kako se moramo takrat odzvati? S temi vprašanji smo se odpravili k ljubljanskim poklicnim gasilcem in dobili zanimive odgovore

Leta 2004 je v Ljubljani zagorelo 126 vozil, kar pomeni, da se povprečno vnameta dve na teden. Res gre pogosto za vandalizem, saj so zapuščeni avtomobili izredno priljubljena tarča požigalcev, a požar izbruhne tudi povsem nenačrtno. Poleti ni večjega odstopanja od povprečja, morda intervencija ali dve več na mesec. Večinoma je vzrok napaka na elektroniki, bodisi pri radiu, svečkah ali čem drugem. Zaradi višje zunanje temperature se sicer kaj takega zgodi še prej, saj praksa kaže, da so pogosto krivi tudi pregreti motorji. Prvi znaki vžiga niso vedno enaki, vendar se 99 odstotkov požarov začne v predelu motorja, prezračevalnem delu ali armaturni plošči. Pozoren voznik sprva zazna vonj po dimu, kmalu pa dim vstopi tudi v potniško kabino. V prvi fazi gorenja se potniški del precej hitreje napolni z dimom kot na primer motorni prostor. Pri opisanih znakih je treba ostati priseben in narediti, kar je v naši moči, a brez gasilskega aparata se ne da pomagati.
Koliko časa imamo na voljo, da rešimo avtomobil, je težko reči. Teoretično prvih šest minut gorenja, potem je treba ukrepati z gasilsko cevjo. Zgolj gasilni aparati ne pomagajo več. V praksi ni vedno tako. Smodeč se kabel morda sploh ne bo povzročil požara, lahko pa se »cmari« deset minut, preden začne goreti. Kakorkoli, ko izbruhne požar, je pomembna predvsem količina ognja. Dokler plameni ne sikajo izpod motornega pokrova, lahko uspešno pogasimo tudi z manjšim gasilnim aparatom. Ko so plameni vidni, to ni več mogoče, a se še vedno da pomagati. V praksi velikokrat zaleže že majhen kilogramski aparat, katerega vsebino spustimo pod pokrov, in to je dovolj, da požar ne napreduje. Če nimamo gasilnega aparata, je motorni pokrov bolje pustiti zaprt, saj tako zmanjšamo možnost širjenja požara. Vendar lahko to pomeni poznejše težave za gasilce. Pri gorenju se velikokrat poškoduje povezava za odpiranje motornega pokrova iz potniške kabine in je treba ob strokovnem posredovanju pokrov odpreti na silo. Zato je pametno, da odpremo le varovalo, nikakor pa ne pokrova motorja. Če imamo gasilni aparat in ne vidimo plamenov oziroma je pokrov motorja še hladen, ga lahko odpremo in začnemo gasiti. V tem primeru namreč ni večje nevarnosti, da bi se požar razširil. Če pa so plameni že vidni in je pokrov motorja vroč, gasilni aparat usmerimo v reže maske motorja, morda tudi pod blatnike in začnemo gasiti. Potem se pokrov motorja lahko odpre in ogenj pogasi. Vendar imamo v avtomobilu po navadi manjši gasilni aparat, in če so plameni večji, ga izpraznimo skozi reže maske motorja ter počakamo na strokovno pomoč. Gašenje z mokrimi krpami ne pride v poštev, saj je v motorju preveč masti, da bi požar ustavili ali omilili na ta način.
Ponudba gasilne opreme je pri nas velika. Če jih znamo uporabljati, so najboljši gasilni aparati, ki so kombinacija pene in vode, vendar so večinoma preveliki, da bi jih vozili v avtomobilu. Najbolj učinkovit glede na ceno in vzdrževanje in najlažji za uporabo je gasilni aparat na prah, medtem ko najmanj škode povzroči gašenje s CO2. Na trgu je veliko majhnih aparatov za enkratno uporabo, vendar se veliko bolje obnese vsaj dvokilogramski aparat na prah za večkratno uporabo. Poleg tega je gasilne aparate za večkratno uporabo lažje vzdrževati in kontrolirati. Stanejo približno devet tisoč tolarjev, za dodatno polnjenje pa je treba odšteti približno 1500 tolarjev.
Nevarnosti, da bi goreč avtomobil razneslo, skoraj ni. Ko gorijo cevke z gorivom, gre za navadno gorenje, kot na primer pri kuhinjskem štedilniku, in dokler je gorivo v rezervoarju, ogenj ne more do njega. Še največ možnosti za eksplozijo bi bilo, če bi vozilo toliko gorelo (strokovno se to imenuje bakla) in žarelo, da bi posodo za gorivo »odprlo« na enak način kot plinsko jeklenko. Z baklo imajo gasilci v Ljubljani opravka na vsako šesto ali sedmo intervencijo, a eksplozije še ni bilo. Največji pok nastane, ko raznese pnevmatike, in to ljudje pogosto zamenjajo z eksplozijo avtomobila. V nasprotju s posodo za gorivo pnevmatike rado raznese, vendar to ponavadi ni nevarno. Temperature, ki nastanejo pri gorenju avtomobila, so precej visoke, od 800 do 1200 stopinj Celzija.
Tim Malavašič

Vir:Delo

Ocena: 0.00 (0 glasov) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 949
2
Varing
901
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.