Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
17 uporabnik(-ov) online

člani: 2
gosti: 15

seselstanislav, laznik, več...
Slovenija : Njihov užitek ob ognju
Objavil pes - 14.11.2005 13:47:43 (1833 x prebrano) Novice tega avtorja

Gasilci požare gasijo, nenavadno je, da jih nekateri povzročajo. Gasilec
se prelevi v požigalca, ker je motena njegova osebnost - Zaradi ponavljajoče se potrebe po požiganju zaporna kazen ne zadošča


Foto: Hinko Jerčič
Osebnost, ki se začne pojavljati v dveh vlogah, piromana in gasilca, sodi med primere duševne patologije.
Ogenj ima v človeški zavesti magično moč. Znane so prispodobe strastnih občutenj; denimo "ogenj v očeh", "ogenj v srcu". Ogenj privlači otroke (igranje z vžigalicami) in odrasle (ognjemeti, kresovi). V naravi pa ima tudi uničujočo moč. Primer so katastrofalni požari. Hujše so menda samo poplave - saj voda celo ogenj pogasi. Požari nastanejo (zaradi strele, eksplozije, nepazljivosti ljudi...), požigi pa so namerno podtaknjeni požari. In če je povsem običajno, da gasilci požare gasijo, je bolj nenavadno, da jih gasilci povzročajo.

Nedavno razkritje serijskega požigalca, sicer prostovoljnega gasilca iz Zasavja, kriminalistov ni začudilo (osumljeni storilec naj bi bil podtaknil pet požarov, njegov še dejavnejši predhodnik požigalec gasilec s tega območja pa naj bi jih imel pred petimi leti na vesti najmanj štirinajst, op. p.). Že avtor učbenika Kriminalistika Ciril Žerjav pri napotkih raziskovanja požarov oziroma požigov poudarja zbiranje obvestil o tem, kdo je prvi opazil ogenj, kdo se je v tistem času zadrževal na kraju dogodka, kdo ponuja nenavadno veliko podatkov. Prav na tej podlagi so kriminalisti osumljenca tokrat tudi izsledili; ker je požare prijavljal in jih tudi pomagal gasiti.

Da se je njihov kolega tako in tolikokrat "spozabil", je bolj presenetilo zasavske gasilce. Po pripovedovanju poveljnika poklicnih in prostovoljnih gasilcev v Trbovljah Srečka Kerina je 32-letni osumljenec vzoren družinski oče s tremi otroki. Pri opravljanju gasilskih (čeprav prostovoljnih) obveznosti naj bi bil zgleden, zavzet in požrtvovalen. "To so neobhodno potrebne lastnosti vsakega gasilca, saj rešujemo življenja, svoja pa izpostavljamo. Ob tem ne uživamo; tako kot tudi policisti ne v podobnih situacijah. Poklicni gasilci ob tem še kazensko odgovarjamo in se v nasprotju s prostovoljnimi ne moremo kar umakniti, če postane prevroče."

Pa vendar vsi gasilci niso iz istega testa, saj kateri izmed njih ob ognju očitno tudi neustavljivo uživa. Osebnost, ki se začne pojavljati v dveh vlogah, piromana in gasilca, sodi med primere duševne patologije. "Tu niso prepoznavni motivi požiganj, kot so ekonomski interes, zavarovalnina, maščevanje, prikritje kaznivega dejanja. V posamezniku namreč izbruhne psihična motnja, zaradi katere človek čuti neustavljivo potrebo po ognju," meni profesor za občo in okoljsko psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani Marko Polič. Njegov kolega Maks Tušak z oddelka za klinično psihologijo na isti fakulteti je še izčrpnejši. "Poznamo pet motenj kontrole nad impulzi k človeškemu dejanju. To so nesposobnosti, da bi človek premagal nekatere skušnjave in se odrekel določenemu dejanju. Najbolj poznani motnji sta piromanija (sla po ognju) in kleptomanija (sla po tujih predmetih). Zelo razširjena sta tudi patološko hazardiranje v najrazličnejših oblikah tveganj in trihotilomanija. Ta pojav je svojevrsten, a zelo pogost; potreba po puljenju las (da tega ne bi počeli, si mnogi pobrijejo glavo). Peta motnja pa je sproščanje z namernim podtikanjem ognja, ki s svojo pojavnostjo fascinira, konča pa se z zadovoljstvom pri njegovem uničevanju, premoči, obvladovanju. Začetki vseh motenj navadno segajo v otroštvo," pojasnjuje Tušak. Zelo verjetno je, da takšni posamezniki izhajajo iz socialno in psihično neugodnega družinskega okolja oziroma iz okolij, kjer medosebni odnosi kažejo visoko stopnjo vedenjskih disfunkcij. V kombinaciji z izrazito socialno neprilagojenostjo je takšen osebnostni patološki primer še nevarnejši. Pretirano iskanje načinov samodokazovanja, uveljavitve, potrditve v svojem okolju se preoblikuje v nasproten, antisocialni učinek.

Gasilsko-požigalska težnja je prevladujoče moška motnja, meni stroka in potrjuje statistika. Psihoanalitičnih razlag je več. Še najbolj verjetna in utemeljena naj bi bila tista, ki to motnjo primerja s spolno zadovoljitvijo. Pred dejanjem naj bi takšnega bolnika zajela neustavljiva napetost. Draž predigre je zamisel, tveganje, priprava na požig. Vrhunec so ognjeni zublji. Sledi gašenje ognja, ki je še zadnje sproščanje po dejanju, ko je zmagovalec že dokazal svojo moškost. "Takšna ali primerljiva orgazmična dejanja v seksualni satisfakciji so ponavljajoča. Niso storjena v afektu, temveč po premisleku, niso pa premišljene njihove posledice za storilca in za druge. Potreba po dejanju je neobvladljiva," dodaja Tušak. Zaradi večkratnih ali ponovno pričakovanih izbruhov teh storilcev zaporna kazen ne strezni; reši jih lahko samo zdravljenje.
http://www.vecer.si/vecer2003/default.asp?kaj=6&id=2005111404057421

Ocena: 10.00 (2 glasov) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 949
2
Varing
904
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.