Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
14 uporabnik(-ov) online (1 uporabnik(-ov) brska po Mali oglasi)

člani: 5
gosti: 9

filius, gflek, jselcan1, curkl21, laznik, več...
Slovenija : Katrina usodna za Browna
Objavil Mitja - 9.9.2005 23:06:13 (1248 x prebrano) Novice tega avtorja

M.B./F.M./STA, Pet 09.09.2005

New Orleans/Washington - Direktor ameriške zvezne agencije za odpravljanje posledic naravnih nesreč (FEMA) Michael Brown je bil zaradi ostrih kritik glede prepočasnega odziva ameriške vlade na posledice orkana Katrina danes razrešen s položaja vodje pomoči po tem orkanu. Brown tako zapušča Baton Rouge v zvezni državi Louisiana, od koder je vodil in nadzoroval prizadevanja zvezne vlade za pomoč v orkanu opustošenim območjem, in se vrača v Washington.



Browna naj bi zamenjal viceadmiral obalne straže Thad Allen, ki je doslej vodil reševanje in obnovo v New Orleansu. Brown naj bi zaenkrat ostajal zaposlen v FEMA. Tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan se je sicer danes izognil vprašanjem glede Browna in je dejal le, da podpirajo in cenijo vse, ki sodelujejo pri reševanju in obnovi na razdejanem območju.

Našli veliko manj mrtvih, kot so pričakovali

Ameriške oblasti pa so danes sporočile, da so v prvem sistematičnem iskanju trupel v poplavljenem New Orleansu našli veliko manj mrtvih, kot so pričakovali, zato obstaja možnost, da končno število mrtvih vendarle ne bo tako katastrofalno, kot so se bali, in ne bo doseglo števila 10.000. "Menim, da to, kar smo odkrili pri

prvih čiščenjih, daje nekaj upanja, da do nekaterih katastrofalnih smrti, ki so jih nekateri napovedovali, vendarle ni prišlo,"je dejal Terry Ebbert, vodja domovinske varnosti v New Orleansu.

Orkan Katrina naj bi po ocenah ameriške družbe Risk Management Solutions (RMS) povzročil za 125 milijard dolarjev. RMS je pred tem škodo ocenila na 100 milijard dolarjev.

Begunci čakajo na denar

Množice neworleanških beguncev, ki so nastanjene v stadionu Astrodome v prestolnici Teksasa Houston, pa nestrpno čakajo delitev debetnih kartic, ki sta jih napovedala ameriški Rdeči križ in Zvezna agencija za upravljanje katastrof (Fema). Znesek na debetnih karticah Rdečega križa – na ta način naj bi razdelili že za okoli 5 milijonov dolarjev - je odvisen od velikosti oziroma blagostanja gospodinjstva, Fema pa je napovedala, da bo vsak prizadeti na kartici dobil dva tisoč dolarjev. Ta denar naj bi ljudje porabili za humanitarno pomoč.

Pomoč ponudile vse članice EU, a kdo jo bo odpeljal?

Pomoč ZDA po pustošenju orkana Katrina so ponudile vse države članice Evropske unije ter še pet drugih držav, ki sodelujejo v njenem mehanizmu civilne zaščite, kar se je zgodilo prvič doslej, so ob objavi najnovejših podatkov o ponujeni nujni pomoči povedali na Evropski komisiji v Bruslju. Svojega koordinatorja za pomoč pa EU kljub napovedim še ni imenovala, so priznali. Izbira izvedenca za koordinacijo pomoči EU na terenu sicer poteka, zavlekla pa se je zaradi "specifičnih razmer v ZDA". Kljub temu naj bi komisija in britansko predsedstvo koordinatorja kmalu določili, so še povedali.

Prvi del pomoči iz EU je sicer cilj že dosegel: med drugim gre za obroke in šotore, ki jih je poslala Francija, ležišča in odeje ter hrano, ki jo je priskrbela Italija, prav tako sta že pripravljene obroke poslali Velika Britanija in Nemčija, na terenu je tudi več evropskih izvedencev.

Za preostalo pomoč poteka logistično usklajevanje, za katerega pa ZDA, so priznali v Bruslju, potrebujejo določen čas - nenazadnje je pomoč skupaj ponudilo kar 90 držav, zato gre za veliko operacijo.Tudi seznam ponujene pomoči iz EU je vedno daljši. Slovenija je sodeč po njem za pomoč po orkanu Katrina ZDA zagotovila 250 postelj za kampiranje in 250 vzmetnic, 780 odej in 2000 kompletov za prvo pomoč. Po navedbah vlade gre za skupno vrednost v višini 23 milijonov tolarjev.

Pred obalo Floride nov orkan

Tropski vihar Ophelija, ki se skorajda neopazno premika pred vzhodno obalo Floride, je pridobil na moči in postal sedmi orkan sezone. Ophelija je bila v četrtek 115 kilometrov pred Cape Canaveralom, po napovedih pa naj bi se v prihodnjih 12 do 24 urah počasi premaknil proti severovzhodu. V Atlantskem oceanu sicer trenutno divjata še dva viharja, orkan Nate in tropski vihar Maria, ki pa naj po napovedih vremenoslovcev ne bi dosegla kopnega.

Veter v središču Ophelie dosega hitrosti do 115 kilometrov, kar jo uvršča v prvo, najšibkejšo kategorijo orkanov. Po napovedih meteorologov bi se lahko usmerila proti odprtemu morju ali pa proti zveznima državama Georgia ali Južna Karolina. Sicer tudi ni izključeno, da se bo veter tako rekoč vrtel sam okoli sebe in dosegel Florido.

V kolikor bi Ophelia dosegla Florido, bi bil to že tretji orkan, ki je to sezono prizadel to ameriško zvezno državo, in sedmi v zadnjih 13 mesecih. Kljub temu pa Ophelia po napovedih vremenoslovcev ne bi smela več občutno pridobivati na moči, tako da katastrofe, kot je je pred dnevi v Mehiškem zalivu povzročil orkan Katrina, ne pričakujejo.

Ophelia je že 15 poimenovani tropski vihar v Atlantskem oceanu to sezono. Trenutno v Atlantiku divjata še dva tovrstna viharja, orkan Nate, ki trenutno dosega moč prve stopnje na petstopenjski Saffir-Simpsonovi lestvici, ter tropski vihar Maria, ki je sedaj že oslabel, a je še v torek dosegal moč orkana tretje stopnje. Oba tropska viharja sta sicer precej oddaljena od obale in je po napovedih vremenoslovcev tudi ne bosta dosegla.

Američani ne krivijo Busha osebno

Čeprav priljubljenost predsednika Georgea Busha zaradi slabega odziva zveznih agencij na posledice orkana Katrina pada, pa ga po zadnji Gallupovi anketi za to osebno krivi le 13 odstotkov Američanov. Trpi pa Busheva podoba odločnega voditelja, ki jo je zgradil po 11. septembru, in zaupanje ljudi, da bo vlada sposobna učinkovito ukrepati v primeru večjega terorističnega napada. V anketi Pew podporo Bushevemu delu na splošno izraža le 40 odstotkov Američanov - najmanj po letu 2001.

Gallupova anketa kaže, da 13 odstotkov Američanov za slab odziv po orkanskem razdejanju držav ob Mehiškem zalivu krivi Busha, 18 odstotkov jih krivi zvezne agencije in ministrstva, 25 odstotkov državne in krajevne uradnike predvsem v Louisiani in New Orleansu, 38 odstotkov pa jih meni, da ni kriv nihče in da tako pač je.

Zadnja anketa televizije CBS kaže, da Bushevo ukrepanje po orkanu odobrava 38 odstotkov Američanov, ne odobrava pa ga 58 odstotkov. Busha kot trdnega voditelja sedaj vidi le še 48 odstotkov Američanov. Anketa organizacije Zogby pa kaže, da 53 odstotkov Američanov meni, da gre država v napačno smer, 42 odstotkov pa jih meni nasprotno.

Kar 67 odstotkov anketirancev inštituta Pew meni, da bi lahko Bush naredil več za hitrejše in učinkovitejše reševanje po orkanu, 28 odstotkov pa jih meni, da je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh. V isti anketi podporo njegovemu delu na splošno izraža le še 40 odstotkov Američanov, kar je za 4 odstotke manj kot julija in sploh najnižja stopnja javne podpore po letu 2001.

Anketa Pew ugotavlja tudi, da je prišlo do velikega premika v glavah Američanov, ki so od 11. septembra 2001 trepetali pred terorizmom. Prvič doslej več kot polovica Američanov meni, da naj se predsednik raje bolj posveti domačim problemom, kot pa vojni proti terorizmu. Poleg odziva na Katrino sta glavna krivca za upad podpore naraščanje cene bencina in podobe nasilja v Iraku.

Ocena: 0.00 (0 glasov) - Ocenite to novico -
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
Kategorije novic
Naj objavljalci
1 pes 949
2
Varing
902
3
BAČO
718
4 Peter 551
5
Mitja
493
6
gobi
450
7
stoplopar
336
8
grzetic
284
9 himi 269
10
johenson
224
Naj novice
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.