Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
5 uporabnik(-ov) online (4 uporabnik(-ov) brska po Novice)

člani: 0
gosti: 5

več...
Članki :: Gašenje

Postopanje z jeklenkami UNP v požaru


Praktično pri vsakem požaru na oziroma v objektu, pa naj bo to stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, garaža itd., se gasilci lahko srečamo z jeklenkami polnjenimi z utekočinjenim naftnim plinom (v nadaljevanju UNP). Predpisi jasno zahtevajo oziroma predpisujejo, kje bi se naj te jeklenke shranjevale – v zračnih prostorih, nad nivojem zemlje, stran od možnih virov ognja oziroma toplote. Pa vendar človeška neumnost in nepremišljenost ne pozna meja, delno k temu pripomore tudi neosveščenost, kar posledično pomeni, da ponekod jeklenke shranjujejo v kleteh (po možnosti med čimveč krame), po stanovanjskih prostorih, garažah ipd. Kaj pomeni to za nas gasilce? V primeru, da ne vemo kje je jeklenka ali več njih, oziroma če se sploh nahaja na požarišču, to pomeni za nas prikrito nevarnost, ki pa nas lahko drago stane. Vkolikor pa smo o lokaciji morebitne jeklenke v požarno ogroženem prostoru informirani s strani lastnika objekta/prostora oziroma uporabnikov prostorov, potem to za nas pomeni odkrito nevarnost, katero je treba čimprej eliminirati. Kako se tega (pravilno in varno) lotiti, pa verjetno marsikdo ne ve. Recimo, da obstajajo trije tipi »odnosa« gasilcev do tovrstnih reči. Prvi je ta, da jeklenka velja za nepremagljivo nevarnost in je boljše pete odnesti čimdlje. Drugi, enako slab kot prvi je, da jeklenka za nekoga ne predstavlja praktično nobenega problema, oziroma se možne nevarnosti povezane z njo močno podcenjujejo. Tretja, ki pa je najbolj »zdrava«, če se temu lahko tako reče pa, da je gasilec pravilno seznanjen ne le s postopanjem v primeru jeklenke v požaru, ampak tudi pozna njene lastnosti in seveda postopke, s katerim se morebitno nevarnost nevtralizira.

V jekleni posodi (3, 5, 10 ali 30kg - slednje imajo vgrajen tudi varnostni ventil), ki je po pravilniku o jeklenkah UNP preizkušena na 25 barov tlaka in tako po pravilniku pripravljena za propan, butan ter različno koncentrirane mešanice propan-butan, se pod imenskim obratovalnim tlakom 16,7 barov večinoma nahaja mešanica plina propan-butan v razmerju 40:60. Le ta je brez barve in brez vonja zato je zgolj zaradi lažjega zaznavanja dodan marker (od tod značilen vonj). Sam plin je težji od zraka, kar pomeni, da ga je iz npr. kletnih prostorov težko spraviti s prezračevanjem. Ni strupen, je pa narkotičen, ob vdihavanju se pojavita glavobol in omotičnost.

Plin v jeklenki je večinoma v tekoči fazi (kapljevina), delno pa v plinasti. Ob segrevanju se volumen kapljevine poveča in zapolni celoten prostor, seveda se posledično poveča tudi tlak. Posledica prekomernega segrevanja je eksplozija jeklenke zaradi previsokega tlaka v njej. Vzrok za popuščanje jeklenke je lahko tudi mehanska poškodba. Pri pregrevanju jeklenke lahko pride do t.i. BLEVE efekta (boiling liquid expanding vapour explosion). Močno poenostavljena razlaga tega efekta bi bila, da pride zaradi segrevanja med tekočo in plinsko fazo do poškodbe jeklenke (npr. mehanska poškodba ali taljenje ventila, plašča), zaradi česa pride do eksplozije celotne jeklenke z vsebino (najprej plinska faza, za njo pa seveda tudi tekoča). Ali povedano z drugimi besedami – zaradi toplote se temperatura utekočinjenega plina dvigne do vrelišča, kar ima za posledico, da plin detonacijsko preide v plinasto fazo in zgori v obliki eksplozije. Bolj polna kot je jeklenka, močnejša je eksplozija!

Če je ventil jeklenke staljen ali odprt in plin iz nje izhaja ter izgoreva, do eksplozije, ko bo vsebina jeklenke izgorela do konca bržkone ne bo prišlo, vendar pa se na to raje ne zanašajmo!

In kako pravzaprav postopati če se na požarišču nahaja plinska jeklenka? Opreme in osnovne taktike napadalcev verjetno ni potrebno posebej opisovati. Vkolikor naletimo na jeklenko in imamo omogočen dostop do nje, je zagotovo prvi korak iznos na prosto. V vsakem primeru. Če iz jeklenke skozi ventil izhaja in izgoreva plin dlje časa, plamena ne skušajmo gasiti, saj je ventil najverjetneje poškodovan do te mere, da ne bo tesnil oziroma ga ne bomo mogli zapreti. Posledično lahko pride do izhajanja plina in seveda do eksplozije zaradi prisotnih virov vžiga. Če je jeklenka zaprta in na njej ni opaznih sprememb (ni napihnjena, barva ne odstopa itd.), je prav tako prvi korak iznos na prosto. Ohlajevanje jeklenke, ko jo enkrat iznesemo, je popolnoma nepotrebno in je lahko celo nevarno. Zakaj? Če je plašč jeklenke močno pregret in jo hladimo z vodo, še posebej če to počnemo z direktnim curkom in ne s prho, lahko pride do popuščanja materiala in plašč poči – eksplozija. Če do eksplozije jeklenke ni prišlo v območju povišane temperature, potem do nje zagotovo ne bo prišlo v okolju, kjer je temperatura nižja (na prostem npr.).

Ko je enkrat v nevtralni coni, lahko na izneseni jeklenki odpremo ventil, da razbremenimo tlak v njej. Seveda moramo paziti, da v bližini ne bo prisotnega vira vžiga, ki bi eventuelno vžgal izhajajoči plin in tako morda celo povzročil eksplozijo. Če se srečamo z jeklenko, ki je pod neposrednim ali posrednim vplivom ognja in iznos ni mogoč, jo hladimo z čim finejšo prho oziroma poskušamo nevtralizirati vplive toplote na njo (vodni ščit). Čim situacija omogoča iznos na prosto, le to tudi storimo.

Če so na jeklenki že opazne spremembe, na primer napihovanje, barva odstopa v obliki mehurjev ipd., je najbolje izvesti takojšen umik oziroma evakuacijo enot. V ZDA temu pravijo t.i. NO WIN situation (stanje brez zmage oziroma nemogoč položaj).

V začetni fazi požara na jeklenki, ko ocenimo, da se ventil še ni pregrel do te mere, da bi nastale poškodbe, pride v poštev gašenje plamena in takojšnje zapiranje ventila (če nam razmere dopuščajo lahko takoj zapremo ventil in bo ogenj ugasnil). Če jeklenka stoji pokončno in iz nje izhaja plinska faza, nam gašenje ne bo predstavljalo posebnih problemov in se ga lahko lotimo ali z vodo ali pa z RGA oziroma gasilnikom. Gasimo z odrezanjem plamena tik pri ventilu in le tega takoj nato zapremo. Če jeklenka leži, ali je celo obrnjena navzdol in iz nje izhaja tekoča faza, nam to močno oteži gašenje. V tem primeru bomo plamen najlažje ugasnili tako, da gasilno sredstvo usmerimo v ventil od zadaj, se pravi v smeri plamena. Če nam situacija to omogoča, pa lahko v taki situaciji jeklenko najprej obrnemo v pravilen položaj in nato bistveno lažje pogasimo.

Ob iznosu jeklenke pazimo, da bo ventil obrnjen nazaj, da ne pride do nezgode v primeru ponovnega vžiga izhajajočega plina.

Kadar v prostoru obstaja prisotnost plina, bodimo previdni pri uporabi orodij in pripomočkov, ki bi lahko povzročila iskro. Prav tako je treba biti pozoren pri prezračevanju! Obstaja namreč verjetnost, da do eksplozije prej ni prišlo, četudi je bil prisoten vir vžiga, ker je bila koncentracija plina v prostoru previsoka oziroma nad zgornjo mejo eksplozivnosti. Čim npr. odpremo okno, koncentracijo zmanjšamo v meje eksplozivnosti in pride do eksplozije. Kratica za tovrstno eksplozijo je VCE (vapour cloud explosion). Pri kontroli koncentracije plina v prostoru nam je v veliko pomoč eksplozimeter, za katerega bi bilo priporočljivo, da bi ga imela vsaj vsaka osrednja enota.

Kako boste postopali in kako uspešno ter varno bo vaše posredovanje, če se boste slučajno znašli v kateri izmed zgoraj opisanih situacij, bo predvsem odvisno od vaše psihofizične pripravljenosti, treznosti razmišljanja in predvsem od znanja ter sposobnosti hitrega odzivanja glede na dogajanje okrog vas. Zato nikakor ne bo v odmet, da se na to pripravite v obliki vaj in izobraževanja v svoji enoti.

Vkolikor ste s tem sestavkom izvedeli kaj novega in je doprinesel kaj dobrega, je njegov namen vsekakor dosežen. Članek namreč ni usmerjen strokovno na lastnosti jeklenk UNP, niti nima namena predstaviti preventivne točke ravnanja z tovrstnimi jeklenkami, ampak dati nekaj napotkov za vaše čimbolj varno in učinkovito posredovanje!

Avtorja:

Gregor Križnik, Alojz Levičnik

<< "Vroči" trening 8. generacije poklicnih gasilce... Flashover kontejner >>
API: ZS PDF Priljubljene Tiskanje | RSS | RDF | ATOM
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.