Gorenje Nevarne snovi Teh. reševanje Gašenje Ostalo Ljubljanski gasilec
Slike gasilskih domovForumGalerijaO spletišču
Glavni meni
Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

samoprijava

Pozabljeno geslo?

Registrirajte se!
Iskanje
Kdo je online
6 uporabnik(-ov) online (1 uporabnik(-ov) brska po Novice)

člani: 0
gosti: 6

več...
Članki :: Ostalo

Vloga prostovoljnih gasilcev kot prvih posredovalcev pri oskrbi življensko ogroženega pacienta


Vloga prostovoljnih gasilcev kot prvih posredovalcev pri oskrbi življensko ogroženega pacienta
GPP
Košec M (2015). Vloga prostovoljnih gasilcev kot prvih posredovalcev pri obravnavi življenjsko ogroženega pacienta. Diplomsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta
V diplomskem delu je predstavljen prvi posredovalec, prostovoljni gasilec, gasilec bolničar, prostovoljni gasilec kot prvi posredovalec. Obravnava medicinske opreme gasilskih enot, pridobljena specialna znanja, obnavlanje znanj, mnenja predstavnikov služb nujne medicinske pomoči.
VLOGA PROSTOVOLJNIH GASILCEV KOT PRVIH POSREDOVALCEV PRI OSKRBI ŽIVLJENJSKO OGROŽENEGA PACIENTA


IZVLEČEK

Uvod: Sistem mreže nujne medicinske pomoči ne more zagotavljati enakega odzivnega časa za vse prebivalce v določeni regiji. V svetu se za posredovanje v primerih življenjsko ogrožajočih stanj povečuje tudi vključevanje ne-zdravstveno izobraženih oseb, med njimi gasilcev, policistov, javnih uslužbencev in drugih prostovoljcev. V Sloveniji prvi posredovalci niso opredeljeni na državnem nivoju. Pričujoče delo prikazuje vlogo prvih posredovalcev iz vrst gasilcev pri oskrbi pacientov pred prihodom ekip nujne medicinske pomoči. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prostovoljne gasilce kot prve posredovalce, raziskati opremljenost prostovoljnih gasilcev z medicinskimi pripomočki, njihovo stopnjo usposobljenosti za reševanje problemov življenjsko ogroženega pacienta in njihovo izvajanje nujnih ukrepov oceniti s pomočjo predstavnikov služb nujne medicinske pomoči. Metode dela: V prvem delu raziskave je sodelovalo 53 prostovoljnih gasilcev bolničarjev, kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. V drugem delu raziskave smo zbirali podatke v dveh fazah, kot instrumentarij smo uporabili: usmerjeni intervju s predstavniki prostovoljnih gasilskih enot zadolženih za prve posredovalce in usmerjeni intervju s predstavniki služb nujne medicinske pomoči. Statistična analiza je bila opravljena s programom SPSS 20. Numerične spremenljivke smo predstavili s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani dokaj visoko samoocenjujejo svojo usposobljenost za izvajanje nujnih ukrepov pri življenjsko ogroženem pacientu. V raziskavo vključeni gasilci imajo velik nabor ustrezne medicinske opreme, pridobivajo si kakovostna znanja na več nivojih, vključuje se jih v sistem reševanja in oskrbe pacientov skupaj z ekipami nujne medicinske pomoči, z rednimi vajami pa vzdržujejo tudi zadovoljiv nivo znanj. Razprava in sklep: Prostovoljni gasilci - prvi posredovalci so velika pomoč enotam nujne medicinske pomoči. Kot dodatni člen v sistemu reševanja lahko bistveno dvignejo raven kakovosti oskrbe obolelega ali poškodovanega pacienta in povečajo možnost preživetja življenjsko ogroženem pacientu.

Ključne besede: oskrba pacientov, življenjsko ogrožajoča stanja, bolničar


AED = avtomatski eksterni defibrilator
ANMP = ambulanta nujne medicinske pomoči
GPP = gasilci prvi posredovalci
ITLS Basic = International Trauma Life Support Basic
NMP = nujna medicinska pomoč
PG = prostovoljni gasilci
PGD = prostovoljno gasilsko društvo
PP = prva pomoč
PP in NMP = prva in nujna medicinska pomoč
ReCO = Regijski center za obveščanje
SNMP= služba nujne medicinske pomoči
TPO = temeljni postopki oživljanja
ZD = zdravstveni dom



1 UVOD

Poškodbe in obolenja so človeštvo pestila že od nekdaj, prav tako so si ljudje poskušali pomagati med seboj. Oblika in kakovost pomoči se je skozi zgodovino spreminjala in dopolnjevala glede na kulturo nekega naroda v nekem času (Slabe in sod., 2008). V sodobnem času pa je vsakdo dolžan poškodovanemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči (Zakon, 2006). V Republiki Sloveniji imamo organiziran sistem zaščite in reševanja, katerega pomemben segment predstavljajo tudi gasilci.

Posavec (2009) navaja, da se gasilci danes usposabljajo na ravni polprofesionalcev – prvih posredovalcev (»first-responderjev«). Gre za program oziroma usposabljanja, v katerem se naučijo uporabljati tudi sodobne pripomočke za imobilizacijo na terenu, aplicirati kisik, uporabljati zunanji avtomatski defibrilator, ipd.. To pa precej presega okvir vsebin prve pomoči.

Vzporedno z razvojem mreže javno dostopnih defibrilatorjev se je v svetu za posredovanje v primerih srčnega zastoja izven bolnišnice povečevalo tudi vključevanje ne - zdravstveno izobraženih oseb, med njimi gasilcev, policistov, varnostnikov, pripadnikov civilne zaščite, reševalcev iz vode, drugih uslužbencev in prostovoljcev (Rajapakse, 2013).

Danes imamo sistem mreže enot nujne medicinske pomoči (NMP), ki so po navedbah Žmavca (2007) nameščene samo v središčih velikih in manjših mest, kar pomeni, da služba nujne medicinske pomoči (SNMP) ne more zagotavljati enakega odzivnega časa za vse prebivalce v določeni regiji. Leta 2008 se je z izdajo novejše verzije pravilnika o službi NMP mreža rahlo spremenila. Trenutno smo priča veliki reorganizaciji NMP v Sloveniji.

Pri NMP zunaj bolnišnice ukrepanje ni odvisno samo od bolnikovega ali poškodovančevega stanja, temveč v večji ali manjši meri tudi od okoliščin reševanja, s katerimi se v bolnišnici ni potrebno ukvarjati (Žmavc in sod., 2004). Pri reševanju z NMP sodelujejo tudi drugi, najpogosteje gasilci in policija.

Prednostna naloga gasilcev na kraju prometne nesreče je, da omogočijo ekipi NMP varen dostop do ponesrečenih, ji zagotavljajo varno delo in ji pomagajo pri zdravstveni oskrbi ponesrečenih. Policija in gasilci pogosto prispejo na kraj dogodka pred osebjem službe NMP (Rok Simon, 2006).

Posavec (2000) poudarja pomen usposabljanja in uvajanja tako imenovanih »prvih posredovalcev«. Opisuje, da gre za gasilce, policiste in druge laike, ki so usposobljeni za nudenje temeljnih postopkov oživljanja in imajo povsem določena pooblastila za nudenje postopkov, ki so sicer domena NMP. Ti so na kraju intervencije praviloma prisotni že pred prihodom ekip NMP, ki se s tem profesionalno ukvarjajo. Bistveno lahko pripomorejo k večji uspešnosti intervencije, saj se z njihovo pomočjo dostopni čas v primeru nesreče oz. kakršnekoli druge intervencije zelo skrajša. Avtor poudarja, da morajo, enako kot morajo zdravstveni reševalci poznati osnove tehničnega reševanja, tudi gasilci poznati osnove NMP.

V Nemčiji so prvi posredovalci pomembna pomoč enotam NMP. Sposobni so nuditi nujno prvo pomoč in vzdrževati osnovne življenjske funkcije do prihoda profesionalne enote in pri tem ne presegajo svojih kompetenc (Naths et al., 2007). Bjerre Høyer in Frischknecht Christensen (2008) opisujeta prve posredovalce kot nekakšno dodatno pomoč enotam nujne medicinske pomoči. Praktično in organizacijsko jih vključujeta kot dodaten člen v verigi preživetja.

V Sloveniji formalnopravno na nivoju države prvih posredovalcev sploh še nimamo opredeljenih (Rajapakse, 2013). V diplomskem delu je prikazana vloga prvih posredovalcev iz vrst prostovoljnih gasilcev pri oskrbi pacientov pred prihodom profesionalnih ekip NMP.





1.1 Opredelitev pojma »prvi posredovalec«

Izraz prvi posredovalec ne najdemo v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Izraz je neposredno preveden iz tujega jezika. Najpogosteje najdemo ta izraz v angleškem jeziku - first responder. V slovenski literaturi najdemo različne razlage slovenskih strokovnjakov.
Posavec (2000) opisuje tako imenovane »prve posredovalce« kot gasilce, policiste in druge laike, ki so usposobljeni za nudenje temeljnih postopkov oživljanja in imajo povsem določena pooblastila za nudenje NMP.

Mohor (2014) meni, da so prvi posredovalci ustrezno organizirani bližnji laiki, ki prihitijo k bolniku pred ekipo NMP. Bolniku nudijo ustrezno prvo pomoč v najkrajšem možnem času, saj so hitro aktivirani in opremljeni z znanjem in opremo (avtomatski eksterni defibrilator-AED).


1.2 Prvi posredovalec v tujini

Prvi posredovalec je v Združenih državah Amerike po predsedniški direktivi opredeljen kot: »prvi posredovalec« se nanaša na tiste posameznike, ki so v prvih fazah nesreče odgovorni za varovanje in ohranjanje življenja, lastnine, dokazov, in okolja, vključno z drugimi službami za zaščito in reševanje (Hagler, 2013).

Prvi posredovalci v Združenih državah Amerike pacientu prvi nudijo prvo pomoč ali pomagajo službi nujne medicinske pomoči. Znajo izmeriti vitalne znake življenja, nuditi pomoč poškodovancem in vitalno ogroženim, izvajati temeljne postopke oživljanja, uporabljati AED, imobilizirajo poškodovanca, aplicirajo kisikovo terapijo in vzdržujejo prosto dihalno pot tudi z uporabo sodobnih pripomočkov. Opremljeni so tudi z industrijsko pripravljenimi zdravili za samodejno doziranje, kot so inhalacijska terapija, adrenalin, glukoza. Usposobljeni so tudi za pripravo na premikanje in transport pacienta. (Certified, 2015)

V Nemčiji so prvi posredovalci pomembna pomoč enotam NMP (Naths et al., 2007).

1.3 Formalna urejenost prvih posredovalcev v Sloveniji

V Sloveniji pravno formalno na ravni države prvih posredovalcev nimamo opredeljenih. Ob pomanjkanju državne ureditve so nekatere enote NMP na lastno pobudo začele vključevati usposobljene posameznike, ki jih v primeru srčnega zastoja aktivirajo in napotijo na kraj dogodka (Rajapakse, 2013).

Strategija razvoja sistema NMP, ki naj bi urejala tudi področje prvih posredovalcev, je bila leta 2011 posredovana Ministrstvu za zdravje, ki žal ciljev straregije ni udejanil. Opozoriti je potrebno, da si posamezne enote NMP same, brez enotnih strokovno organizacijskih smernic, vodenja in financiranja z državne ravni, po najboljših močeh prizadevajo na svojem območju usposobiti in vzpostaviti ekipe prvih posredovalcev, ki jih aktivirajo v primeru nujnih stanj. Že samo dejstvo, da se srečujemo z različnimi poimenovanji teh laikov (prvi pomagalec, prvi posredovalec, certificirani prvi posredovalec, ipd.) in da si pod njihovimi nazivi vsak predstavlja nekaj drugega, govori o tem, da nimamo izdelanega enotnega sistema (Mohor, 2014).


1.4 Prostovoljno gasilstvo v Sloveniji

Gasilstvo je del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in je organizirano kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Slovensko prostovoljno gasilstvo deluje v skladu z zakonskimi predpisi in v interesu slovenskega naroda. Je del državotvorne dejavnosti na področju varstva pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami. Gasilske enote so organizirane kot poklicne gasilske enote, prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih, gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah. Gasilska društva so nastala kot potreba občanov zaradi nenehno grozečih požarov, potresov, poplav, vojn in drugih nevarnosti. Avtor piše kako so se ljudje združevali v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare, vendar pa so ta društva pomenila veliko več kot samo gašenje. Prostovoljno gasilsko društvo je prostovoljno združenje občanov, ki izpolnjuje pogoje iz Zakona o društvih (2011) in Zakona o gasilstvu (2005), ki želi aktivno sodelovati pri razvoju gasilstva, preventivni in operativni dejavnosti ob požarih in drugih nesrečah (Kastelic, 2010).

Izbrane so naloge, ki jih izvajajo gasilska društva, in so pomembne iz vidika oskrbe pacienta (Priročnik za gasilca, 1998; Krušec, 2001; Klarič, 2008; vsi cit. po Kastelic, 2010):
• preventivne naloge varstva pred požarom ter druge preventivne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
• izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob požarih, naravnih in drugih nesrečah,
• gašenje požarov, varovanje in reševanje ljudi in premoženja ob požarih, ob elementarnih in drugih nesrečah,
• usposabljanje svojih (operativnih) članov za učinkovito nastopanje in ukrepanje, z gasilskimi vajami, predavanji, širjenjem gasilskega tiska in drugim poučevanjem,
• organiziranje predavanj za vse prebivalstvo in organizacije na svojem požarnem področju, jih seznaniti z nevarnostmi požara, elementarnih in drugih nesreč.

Najpomembnejši zakoni, ki urejajo področje požarnega varstva in gasilstva so:
• Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (2006),
• Zakon o gasilstvu (2005),
• Zakon o varstvu pred požarom (2007),
• Zakon o društvih (2011),
• Zakon o varstvu pred utopitvami (2007).


1.5 Prostovoljni gasilci kot prvi posredovalci v Sloveniji

Pri pregledu literature o prvih posredovalcih v Sloveniji, je izmed vseh laičnih skupin največkrat zaslediti prve posredovalce iz vrst prostovoljnih gasilcev. Prostovoljni gasilci se usposabljajo in izobražujejo v temeljnih in dopolnilnih učnih programih, ki jih na predlog GZS podpiše pristojni minister.

Prostovoljni gasilci imajo v svojih vrstah gasilce bolničarje, ki so za oskrbo pacienta enako usposobljeni kot poklicni gasilci (Oblak, 2013).

Namen programa za usposabljanje iz vsebin prve in nujne medicinske pomoči za poklicne in prostovoljne gasilce bolničarje je osvojitev vsebin iz kataloga znanj. V nadaljevanju je prikazan katalog teh znanj.

Povzetek kataloga znanj z opisi pri opravljanju izobraževanja specialnost bolničar:

• NMP: Pozna pojem NMP ter njen pomen v vsakdanjem življenju in še posebej ob nesrečah. Pozna pomen zdravega načina življenja pri preprečevanju nesreč. Razume pomen pravočasnih in ustreznih ukrepov prve in nujne medicinske pomoči pri reševanju življenja ter pozna dejavnike v reševalni verigi.
• Organizacija službe NMP v Sloveniji: Pozna organizacijo in delovanje službe NMP v Sloveniji. Pozna načine aktivacije službe NMP. Pozna vsebino klica na 112. Pri zahtevi za pomoč upošteva sistem organizacije službe NMP.
• Temeljne življenjske funkcije: Pozna osnovno zgradbo in delovanje človeškega telesa ter najpomembnejših organov in organskih sistemov. Pozna temeljne življenjske funkcije (zavest, dihanje, krvni obtok, izraz obraza, telesno temperaturo, druge pojave –bruhanje), na podlagi katerih se presoja splošno stanje poškodovanca ali bolnika, pozna navidezno, klinično in dokončno oziroma biološko smrt. Opredeli nujnost posameznih ukrepov prve in nujne medicinske pomoči. Oceni temeljne življenjske funkcije pri poškodovancu. Opredeli obliko smrti in določi postopek s truplom.
• Oprema za prvo pomoč (PP) in nujno medicinsko pomoč: Pozna opremo in materiale, ki se uporabljajo pri PP in NMP. Uporablja opremo in materiale pri dajanju PP in NMP.
• Nesreče z večjim številom žrtev: Pozna triažo in različne triažne sisteme. Pozna način delovanja zdravstva ob množičnih nesrečah. Pozna organizacijo in delovanje zdravstvene službe ob večjih kemijskih nesrečah. Pozna osnovne postopke dekontaminacije. Izvaja osnovno triažo. Opredeli veliko, množično nesrečo in katastrofe.
• Osnovni položaj bolnih/poškodovanih: Pozna osnovne položaje poškodovanih in nenadoma obolelih. Pozna načine prenosa in prevoza poškodovancev, pozna urgenten in hiter iznos poškodovanca iz vozila, ruševin itn.. Poškodovanca namesti v ustrezen položaj. Poskrbi za iznošenje in transport poškodovancev.
• Temeljni postopki oživljanja (TPO) in uporaba AED: Pozna temeljne postopke oživljanja odraslih, otrok in dojenčkov, skladno z zadnjimi smernicami evropskega sveta za oživljanje (European Resuscitation Council – Basic Life Support/ ERC – BLS). Pozna delovanje in upravljanje AED. Zna uporabljati dihalni balon z ustreznimi dihalnimi maskami. Pozna pomen proste dihalne poti. Zna uporabljati ročni/nožni aspirator. Zna uporabljati ustno-žrelni tubus. Izvaja TPO odraslih, otrok in dojenčkov, skladno z zadnjimi smernicami evropskega sveta za oživljanje (ERC – BLS). Uporablja dihalni balon z ustreznimi dihalnimi maskami, ročni/nožni aspirator ter ustno-žrelni tubus.
• Tujki v dihalih: Pozna vzroke in znake zapore dihalne poti. Izvede ukrepe ob zapori dihalne poti. Pomaga pri tujkih v dihalih pri odraslem, otroku in dojenčku.
• Kisik: Pozna sistem za aplikacijo kisika na terenu in Ohio masko. Pozna indikacije in kontraindikacije za uporabo kisika na terenu. Uporablja masko za apliciranje kisika in balon za predihavanje s kisikovo vrečko.
• Šok: Pozna šok in vrste šoka ter znake, kako jih prepoznati. Pozna vzroke za nastanek šoka. Izvede najnujnejše ukrepe PP in NMP glede na vrsto šoka pri bolniku oziroma poškodovancu.
• Poškodbe: Pozna različne vrste poškodb. Pozna razdelitev mehanskih poškodb. Zna pristopiti k poškodovancu v predbolnišničnem okolju. Pregleda in oceni stanje ter zna prepoznati stanja, ki ogrožajo življenje (International Trauma Life Support Basic - ITLS Basic)
• Rane: Pozna različne vrste ran. Pozna njihove posebnosti glede na oskrbo. Pozna splošna navodila za oskrbo ran. Zna pravilno ukrepati ob ugrizih ter oskrbeti ugrizno rano. Zna pravilno oskrbeti večje tujke v ranah. Zna pravilno oskrbeti amputirani del telesa. Oskrbi rane v predbolnišničnem okolju. Oskrbi ugrizne rane in rane s tujki. Pravilno oskrbi amputirani del telesa.
• Krvavitve: Pozna pojem in vrste krvavitev ter znake krvavitve. Pozna tehnike zaustavljanja zunanjih krvavitev. Ustavi zunanjo krvavitev.
• Zlomi, izpahi in zvini: Pozna poglavitne znake zlomov, izpahov in zvinov. Obvlada postopek imobilizacije posameznih delov ali celega telesa s sodobnimi pripomočki za imobilizacijo in s klasičnimi tehnikami. Imobilizira zlome, izpahe in zvine.
• Poškodbe glave: Pozna najpogostejše vzroke, vrste in glavne značilnosti poškodb glave. Pozna temeljna pravila za PP in NMP pri poškodbah glave. Zna oskrbeti poškodovanca s poškodbo glave. Oskrbi poškodovanca s poškodbo glave.
• Poškodbe hrbtenice: Pozna posebnosti poškodb hrbtenice. Pozna najpogostejše mehanizme poškodb hrbtenice. Pravilno ravna s poškodovancem s sumom na poškodbo hrbtenice (obračanje v osi, tehnike zajemanja z zajemalnimi nosili, klasični prenos) in ga oskrbi.
• Poškodbe prsnega koša: Pozna posledice poškodb prsnega koša. Stabilizira nestabilen prsni koš. Oskrbi odprti pnevomotoraks.
• Poškodbe trebuha: Pozna posledice poškodb trebuha. Pravilno oskrbi izpadlo črevo.
• Blast poškodbe: Pozna vrste in posledice delovanja blasta. Ukrepa pri poškodbah povzročenih z blastom.
• Zmečkanine/ »Crush injury« poškodbe: Pozna posledice »crush injury« poškodb. Ukrepa pri poškodovancu s »crush injury« poškodbo.
• Opekline: Pozna vrste opeklin in njihove značilnosti. Zna oceniti površino in globino opekline. Pravilno oskrbi vse vrste opeklin in pri tem poleg klasične oskrbe obvlada tudi uporabo obkladkov iz hidrogela.
• Poškodbe zaradi elektrike: Pozna nevarnosti pri reševanju pri poškodbah z elektriko in zna pravilno ukrepati. Pozna vse posledice poškodb z elektriko. Pravilno ukrepa in oskrbi poškodovanca, poškodovanega zaradi elektrike.
• Pregrevanje telesa: Pozna posledice in znake pregrevanja telesa. Pozna različne stopnje pregrevanja telesa. Ukrepa pri osebah, pri katerih je prišlo do pregrevanja telesa.
• Podhladitev: Zna prepoznati stopnje in znake splošne podhladitve telesa. Ukrepa pri podhladitvah.
• Poškodbe zaradi mraza: Pozna omrzline in zna prepoznati znake oziroma stopnje omrzlin. Pozna ukrepe za preprečevanje nastanka omrzlin. Ukrepa in oskrbi omrzline.
• Utopitve: Pozna pravilen pristop k reševanju utapljajočega. Pozna posebnosti pri oživljanju utopljenca in ga zna oskrbeti.
• Porod na terenu: Pozna potek normalnega poroda ter nevarnosti in zaplete pri urgentnem porodu na terenu. Pozna ukrepe za preprečevanje zapletov. Pomaga pri porodu na terenu.
• Zastrupitve: Pozna zastrupitve in njihovo razdelitev. Pozna splošni algoritem ukrepanja pri zastrupitvah. Pozna najbolj pogoste zastrupitve. Pozna najbolj pogoste droge in njihovo zlorabo ter zna ukrepati pri zapletih pri prekomernem zaužitju drog. Glede na vrste zastrupitve izvaja ukrepe PP in NMP pri oskrbi zastrupljenih.
• Nenadna nagla obolenja: Pozna nezavest in zna ustrezno ukrepati. Pozna najpogostejše vrste nenadnih obolenj, s katerimi se lahko sreča v predbolnišničnem okolju (omedlevico, epileptični napad in status, histerični napad, vročinske krče, akutno možgansko kap, akutni koronarni sindrom, akutne zaplete sladkorne bolezni, bolnika s težavami z dihanjem itn.) in pri posameznih stanjih zna pravilno opraviti PP in NMP. pozna pojem »prisilna hospitalizacija« in pozna pravilne ukrepe v takih primerih. Ukrepa pri poškodovancu z nenadnim in naglim obolenjem. Vsebina PP in NMP za prve posredovalce in Tečaj specialnosti bolničar sta medsebojno popolnoma usklajeni, tako po številu ur, kot po vsebini (Oblak, 2013, str. 11-8)

Poleg TPO in uporabe AED izvajajo tudi sodobno obravnavo poškodovanca (npr. izvajajo obravnavo poškodovanca po protokolu ITLS Basic), izvajajo sodobno imobilizacijo, aplicirajo kisik na terenu, uporabljajo dihalni balon, aspirator, ustno-žrelni tubus idr.. Za svoje delo so izredno motivirani, saj delo opravljajo praviloma na ožjem geografskem področju, kjer tudi sami prebivajo. Imajo sistem aktivacije (odzivniki) preko Regijskega centra za obveščanje (v nadaljevanju ReCO), so mobilni (imajo intervencijsko prevozno sredstvo, da sploh lahko pridejo do pacienta), so organizirani in imajo hierarhično organizacijsko strukturo. Njihova prednost je tudi v tem, da ob stresu, ki ga doživljajo, ko se pri delu na terenu soočijo s stresno situacijo, mnogo bolje odreagirajo kot laiki, ki jih stres največkrat zelo prizadene, celo popolnoma ustavi (Limer in Gril, 2000; Limmer et al, 2007; Bergeron in Le Baudour, 2009; vsi cit. po Posavec, 2014).



2 NAMEN

Namen diplomskega dela je na teoretični ravni predstaviti prostovoljne gasilce kot prve posredovalce, ki se usposabljajo za obvladovanje življenjsko ogrožajočih stanj in oskrbo pacientov. Z pridobljenimi podatki smo želeli predstaviti vlogo prvih posredovalcev iz vrst prostovoljnih gasilcev pri reševanju problemov življenjsko ogroženega pacienta in s tem prikazati usposobljenost, stanje izbrane opreme ter oceno predstavnikov služb nujne medicinske pomoči o izkušnjah in sodelovanju z njimi.

Raziskovalna vprašanja:
• Ali je gasilec kot prvi posredovalec ustrezno usposobljen za reševanje problemov življenjsko ogroženega pacienta?
• Kako zdravstveni delavci v NMP ocenjujejo izvedbo nujnih ukrepov pri življenjsko ogroženem pacientu s strani gasilcev?
• Ali so prvi posredovalci dovolj opremljeni z medicinskimi pripomočki za posredovanje pri življenjsko ogroženih?



6 RAZPRAVA

V diplomskem delu smo prikazali mnenja avtorjev slovenske strokovne literature o pojmovanju prvih posredovalcev. Posavec (2000) opisuje tako imenovane »prve posredovalce« kot gasilce, policiste in druge laike, ki so usposobljeni za nudenje temeljnih postopkov oživljanja in imajo povsem določena pooblastila za nudenje nujne medicinske pomoči. Mohor (2014) meni, da so prvi posredovalci ustrezno organizirani bližnji laiki, ki prihitijo k bolniku pred ekipo NMP.

Predstavili smo urejenost področja prvih posredovalcev v tujini. Pri pregledu dostopnih literatur in virov smo ugotovili dolgoletne izkušnje in dobro urejenost omenjenega področja v razvitejšem svetu. V naprednejših državah so prvi posredovalci dodatni člen v verigi preživetja. Ponekod so to pripadniki gasilske službe, drugje imajo organizirana dežurstva zdravstvenih delavcev ali celo zdravnika urgentne medicine. Aktivirajo jih v vseh primerih življenjsko ogrožujočih stanj pacientov. Za prevoz do kraja dogodka imajo manjša, hitra osebna vozila. Njihovo delovanje je pravno-formalno urejeno z zakoni, prav tako imajo urejeno financiranje. Svojo usposabljanost za izvajanje nujnih ukrepov pri življensko ogroženem pacientu preverjajo na organiziranih preverjanjih znanj in obnavljanjih licenc.

V pregledu področja gasilstva v Republiki Sloveniji smo predstavili tudi prostovoljne gasilce, ki se danes uvrščajo med prve posredovalce. Bolničar gasilec mora poleg osnovnega gasilskega znanja obvladati tudi znanje o oskrbi pacienta. Vsa znanja o oskrbi pacienta, ki so predstavljena, so povzeta po katalogu znanj tečaja za pridobitev specialnosti bolničar.

Z opravljeno raziskavo smo prikazali samooceno prostovoljnih gasilcev - prvih posredovalcev o njihovi usposobljenosti za izvajanje nujnih ukrepov pri življenjsko ogroženem pacientu. Prostovoljni gasilci se v večini (61,5 %) zavedajo pomena petih točk nujnega ukrepanja (tabela 4). Pri samooceni stopnje znanja (tabela 5) je opaziti, da pri navedenih nujnih ukrepih izvajanja prve pomoči in vsebin NMP nimajo bistvenih težav. Zelo malo je ukrepov za katere so anketirani ocenili Ne – ne obvladam (nisem seznanjen). V večini prevladujejo ocene S – seznanjen (s postopkom sem bil seznanjen na praktičnem usposabljanju), Z – znam (postopek teoretično in praktično obvladam). Obseg znanj in veščin nudenja prve in vsebin nujne medicinske pomoči je na precej visokem nivoju, takem, da ga lahko primerjamo z znanji reševalcev zaposlenih v službah NMP.

Zbrali smo bistvene podatke o opremljenosti gasilskih enot z medicinskimi pripomočki (tabela 6). Predstavniki gasilskih enot so našteli, opisali in omogočili vpogled v nabor opreme, ki jo imajo trenutno na razpolago. Med vsemi pripomočki in materiali smo opremo razvrstili po skupinah, kot so reanimacijske torbe, imobilizacijska sredstva, AED-ji, pripomočki za aplikacijo kisikove terapije, pripomočki za spremljanje življenskih funjcij, pripomočki za vzpostavljanje intravenske poti (kot rezerva za zdravstvene reševalce), pripomočki za zaščito pacienta pred vplivi okolja. Predstavniki služb NMP, ki imajo vpogled v opremljenost prvih posredovalcev so podali pozitivna mnenja o opremljenosti in povdarili da so dobro usposobljeni tudi dobro opremljeni. Za organiziranje opremljanja z medicinskimi pripomočki so zaslužni predvsem zelo motivirani posamezniki gasilskih enot (po navadi iz vrst zdravstvenih reševalcev). Dosedanjo opremo so pridobiti z financiranjem iz različnih virov, kot so finančna sredstva pridobljena od občine, donacij in lastna privarčevana sredstva.

Pridobili smo vpogled v načine usposabljanj članov prostovoljnih gasilskih enot. Člani gasilskih enot imajo opravljen tečaj za specialnost bolničar, kot dodatno usposabljanje za prostovoljne gasilce, ali imajo opravljen tečaj za prve posredovalce na izobraževalnem centru reševalne postaje UKC Ljubljana. Usposabljajo se tudi z lokalnimi službami NMP na prilagojenih tečajih za prostovoljne gasilce. Organizacija izobraževanj so plod trdega dela posameznikov, ki se trudijo vzpostaviti kakovostno delovanje prvih posredovalcev iz vrst PGD. Zavedati se je potrebno pomembnosti skupnega izobraževanja med elementi mreže sil za zaščito, reševanje in pomoč, to povdarja tudi Prestor (2009) in dodaja, da je poznejše sodelovanje gasilcev in zdravstvenih delavcev v NMP pri tehničnem reševanju na terenu hitro viden, saj je ob skupni uigranosti pri delu na kraju prometne nesreče manj napak. To pomeni boljši izid reševanja in boljši končni rezultat za ponesrečenčevo zdravstveno stanje.

Preverili smo njihovo vključevanje v sistem reševanja. Ponekod imajo točno določene vzroke za aktiviranje, kot so zastoj dihanja ali zastoj srca, obsežne krvavitve, nezavest in porod na terenu. Drugje se za vključevanje gasilcev prvih posredovalcev za vsak primer posebej odločajo odgovorne osebe službe nujne medicinske pomoči, največkrat dežurni zdravnik. Dogodil se je tudi primer, ko je dispečer ReCO podal predlog dežurnemu zdravniku v službi NMP o možnosti aktiviranja gasilcev v takratnem primeru akutnega koronarnega sindroma. Kot primer napredka o komuniciranju med enotami je izpostavil NMP3: »Naše UKW postaje so sedaj digitalne in so kompatibilne z postajami službe NMP za potrebe povezovanja in komunikacije.« Delovanje komunikacije v primeru aktiviranja bi bilo potrebno poenotiti in upoštevati primere dobrih praks.

Seznanili smo se z načini vzdrževanja nivoja znanja o oskrbi pacientov. Seznanili smo se z njihovimi navadami obnavljanja znanj in načrti za prihodnje oblike obnavljanja znanj. Izvajajo redne vaje, sestanke, prikaze resničnih primerov, oglede reševalnih postaj. V prihodnosti načrtujejo obnovitvene tečaje za obnavljanje licenc tudi za tečaje prilagojene prostovoljnim gasilcem. Potrebno je poudariti, da vse dosedanje aktivnosti v zvezi z aktiviranjem gasilcev prvih posredovalcev (GPP) za potrebe oskrbe pacienta niso predpisane v zakonih ali pravilnikih, ampak so plod truda predstavnikov PGD in služb NMP, ki se trudijo zvišati raven kakovosti oskrbe pacienta.


7 SKLEP

Vedno večje število intervencij NMP narekuje tudi vedno večja potreba po vključevanju prvih posredovalcev v verigo preživetja kot enega ključnih členov. Danes imamo več skupin laikov, ki se identificirajo kot prvi posredovalci, a so si zelo različni po obsegu usposobljenosti in opremljenosti za izvajanje nujnih ukrepov pri življensko ogroženem pacientu.
Lahko trdimo, da so prvi posredovalci iz vrst prostovoljnih gasilcev zelo dobro usposobljeni za oskrbo pacienta, imajo izjemno dobro medicinsko opremo in intervencijska vozila ter uživajo zaupanje in podporo služb NMP. Zato jih lahko uvrstimo v eno najprimernejših skupin za oskrbo življensko ogroženega pacienta na terenu do prihoda službe NMP.
Prvi posredovalci so ena izmed mlajših praks v slovenskem prostoru, kar pomeni, da je potrebno za primerjavo z drugimi evropskimi državami urediti še veliko stvari, ki bodo v nadaljnje pokazatelj kakovostnega delovanja. Uvedba prvih posredovalcev na več ravneh in razlikovanje skupin prvih posredovalcev bi bil nedvomno pokazatelj izboljševanja našega sistema NMP. Prostovoljni gasilci - prvi posredovalci so velika pomoč enotam nujne medicinske pomoči. Kot dodatni člen v sistemu reševanja lahko bistveno dvignejo raven kakovosti oskrbe obolelega ali poškodovanega pacienta in povečajo možnost preživetja.
<< Java Cyber Army Ismaiel Attacker ~ Malware Dot ID ~ Fries... SMS POZIV ZA TELEFON IPHONE >>
API: ZS PDF Priljubljene Tiskanje | RSS | RDF | ATOM
Lastnik komentarja je objavljalec. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
© Gasilci.org. Vse pravice pridržane.