Forum Gasilci.org

Ob gledanjo tega filma se mnogi zgražajo. Že res, da je statistom in gasilcem šlo malo na smeh, ampak vseeno , stvar je potrebno pogledati tudi iz druge plati.
Strese pol Slovenije, pa so koncesionarji vsi na delo, v vasi pa je potrebno reševati, kaj bomo samo v zrak gledali ???
kaj smo storili po tej plati ? Enot CZ za tehnično reševanje ni, kaj sedaj ?

Je GZS in lokalna skupnost pomislila na te situacije. ? je kdo povabil te enote na IG in jih malo poučil o priročnem reševanju itd...
mar so tečaji za gasilca dovolj ? Je trodelc ki požere tisoče evrov dovolj ?

http://www.youtube.com/watch?v=kHMB4OOM ... ture=share

ne moreš da verjameš ! 70 ogledov pa nobenega mnenja !
Ja tudi Pršetinci pri Svetem Tomažu je Slovenija !!

Ko sem bil majhen sem knjigo o dobrosrčnem velikanu prebral najmanj 10 x. ta posnetek sem pa pogledal 4 krat in mi ni jasno kaj se sploh hoče z njim prikazat. v bistvu sem iskal nekaj na yt za osnovni tečaj za gasilce pa sem slučajno naletel na to vajo ali karkoli že to pač predstavlja.
Saj se razume, da ni denarja za opremo, da so gasilci brez rokavic, čelad, da dva para škornjev nista enaka.. zato pa tudi ne podpiram ideje o vaških enotah 1. kategorije, katere so po vojni v nekaterih vaseh rasle kot gobe po dežju. že res, da takrat ni bilo drugih združenj in so gasilka društva predstavljala ne samo občutek varstva pred požari in drugimi nesrečami pač pa tudi marsikje kulturno in družabno dogajanje v kraju. Saj ne rečem da je povsod tako, vendar vem kar za nekaj primerov, kjer bi bilo boljše, da bi tut ta pa čeprav minimalna sredstva občine nakazale raje osrednjim enotam. Nekateri lepo prirejajo vse čudne dogodke, ki z gasilstvom nimajo blage veze... od trgatev, košenj, svega i svašta, ko pa en krat na leto pridejo na vajo pa imajo prazne dihalne aparate, baterije na postajah in lučkah... skratka vsa njihova energija se skozi vse leto posveča vsemu drugemu edino njihovim prvenstvenim nalogam ne.
Pa saj je jasno.. intervencij ni pol je pa treba nekaj počet. Obstajajo pa spet seveda ponekod enote z znanjem in usposobljenostjo na zavidljivi ravni, pa čeprav so le 1. kategorije.

Se globoko strinjam, žal je tako mislečih premalo, ali pa saj niso na pravih položajih.

Oskar napisal/-a:Se globoko strinjam, žal je tako mislečih premalo, ali pa saj niso na pravih položajih.

haha v tistih tačudnih so na pravih položajih neustrašni in nezamenjivi stari generali, ki se bojijo, da bo konec tople vode če odidejo

Definitivno je najhujša nesreča, ki Slovenijo lahko doleti, potres. Pri potresu pride do porušitev različne infrastukture:
-stavbe, v katerih ostanejo ujete osebe
-ceste, kar nam onemogoča dostop
-daljnovodi, kar nam predstavlja nevarnost ali pa pomanjkanje električne energije
-vodovodna omrežja, kar pomeni pomanjkanje osnove za življenje ali pa moramo pri morebitnih požarih iskati druge bolj oddaljene vodne vire
-ostalo infrastrukturo od plinovodov do informacijskih vodov

Seveda poleg porušitve infrastrukture so še mnoge druge težave. Od zelo nebogljenega prebivalstva, ki ne zna več skrbeti zase niti pri najbolj osnovnih preživetvenih stvareh, do pritiskanja ljudi na gasilce glede prioritete reševanja.

Reševanje ob takih primerih je zahtevno iz več razlogov:
-potrebna specialna oprema, ki je ni v vsakem društvu (pnevmatika, hidravlika, oprema za prečrpavanje nevarnih snovi, tesnilni program, ...)
-potrebna določena znanja (izvidovanje, logistika, organizacija prioritetnega reševanja, oskrba ponesrečencev, ...)
-veliko število gasilcev z ustreznim znanjem
-delo s trupli
-oskrba gasilcev in prebivalstva

Sedaj pa malo analiziramo stanje v Sloveniji:

1. Gasilske enote širšega pomena - Mnogi jih kličejo koncesionarji, seveda nesprejemljivo, saj ima to povsem drugačen prizvok pri prenekaterem gasilcu v Sloveniji. Mnogi si enote širšega pomena predstavljajo tako, kot da lahko samo oni posredujejo naprimer ob prometni nesreči in da če bodo slučajno na kraju neke prometne nesreče, da pomagati ne smejo. To je seveda narobe in v nasprotju z zakonodajo. Tako v mnogih zvezah niti ne pomislijo na določeno opremo in na usposlabljanje. Veliko vozil se je pri 3. kategorijah namesto GVC 16/15 kupovalo GVC 16/25, češ kaj bomo mi rabili škarje in razpiralo če pa ne smemo posredovati ob prometni nesreči. Dejstvo je, da so enote širšega pomena tiste enote v Sloveniji, ki imajo potrebno opremo za vsa področja, ter usposobljen kader, ki bi lahko v izrednem dogodku hitro in učinkovito posredoval tudi izven svojega območja.

2. Zagotavljanje osnovne varnosti v vsaki občini - Sam se mnenja, da bi morala biti vsaka občina v Sloveniji, vsaj do neke mere samozadostna pri reševanju na vseh področjih. Ni potrebno veliko opreme, da se zmožnost reševanja drastično izboljša. Kakšno je trenutno stanje po Sloveniji se ve. Ravno pri potresu bi se zelo pokazalo pomanjkanje tiste opreme v katero se najmanj vlaga. Z ustreznim planiranjem bi se dalo veliko narediti in drastično izboljšati opremljenost in usposobljenost po mnogih občinah.

3. Operativni načrti - Pričelo se je (končno), da se na bolj oddaljenih lokacijah poleg enot širšega pomena aktivira tudi lokalne gasilce (v nekaterih občinah seveda). Vse lepo in prav ampak zadeva bi morala biti tudi že na splošno postavljena s standardom, za katere občine je nujno potrebna še aktivacija lokalnih gasilcev (naprimer oddaljenost več kot 15 minut od enote širšega pomena in morda še kak drug kriterij). S tem bi se drastično izboljšalo varnost. Poleg tega bi se pa še odpravile mnoge težave z ReCo pri tistih enotah, ki naj bi bile po operativnem načrtu že sedaj aktivirane poleg enote širšega pomena.


Predstavil sem nekatere težave in tudi rešitve. Sedaj naj pa vsak pri sebi razmisli kakšno je stanje v njihovi občini in kakšno bi bilo možno reševanje ob potresu, če enote širšega pomena v njihovo občino ne bi bilo, oziroma vsaj kmalu ne.

Tudi pri določenih drugih nesrečaj je zgodba podobna. Samo balonarsko nesrečo, ki se je zgodila lansko leto, postavimo v neko drugo okolje. Razlike bi bile drastične.

No mi smo bili letos povabljeni v Ljubljano k društvu, ki je v sklopu meseca oktobra organiziral vajo "Po potresu," tako, da nekaj smo le vadili s primerno opremo, ki je doma nimamo. V primeru potresa, bi tako verjetno veliko improvizirali z zadevami, ki jih imamo in s sosedi podjetniki (večina so tudi gasilci) pri katerih bi zagotovo imeli na voljo več težke mehanizacije (viličarjev, bagerjev, hiapov ter tovornjakov za odvoz materiala) kot tudi zidarskega orodja (predvsem podpornike). Na prvo pomoč smo tudi dajali veliko povdarka in imamo zato zadovoljivo opremo.
Po tistih poplavah leta 2010, ko je naša zveza iz požarnih taks panično nabavila (po mojem mnenju preplačano) večjo količino potopnih črpalk, sem povedal, da so potresi tudi vse bolj pogosti in bi bilo fino kupti vsaj tiste ročne škripce za premikanje težkih bremen, ki sem jih spoznal na tečaju TRE (ime sem pozabil, če me kdo spomne bom vesel), ampak me niso slišali. Občina tudi še ni bila zmožna kupiti opreme, ko je poveljnik CZ predlagal naj vsaj eno društvo dobro opremi.
Tako, da bolj kot ne čakamo na naslednjo katastrofo, v upanju, da jo čimboljše odnesemo. Sem pa prepričan, da se bomo v naslednjih letih opremili tudi s tako opremo, ki je za te nesreče skoraj nujna, četudi smo 1. kategorija.

RomanB napisal/-a:Po tistih poplavah leta 2010, ko je naša zveza iz požarnih taks panično nabavila (po mojem mnenju preplačano) večjo količino potopnih črpalk, sem povedal, da so potresi tudi vse bolj pogosti in bi bilo fino kupti vsaj tiste ročne škripce za premikanje težkih bremen, ki sem jih spoznal na tečaju TRE (ime sem pozabil, če me kdo spomne bom vesel), ampak me niso slišali.

Tir for, po slovensko pa naprava za vlek in dvig .

Hm, Oskar, tale video je bolj tak, da ni kaj komentirat. Na temle računalniku sicer nimam zvoka, da bi mogoče iz verbalne komunikacije kaj več razbral, tako lahko samo ugibam.

Pa recimo: če je bil potres, kaj dela tisti možakar na prikolici - če je ponesrečenec, je nekam živ za njega, če išče pogrešane, je pa to čisto naravno, saj bo takrat vsak naredil vse, da najde svoje najbližje. Seveda tega v večini primerov niso sposobni, zato je prav, da se odstranijo na ustrezno mesto in se jim nudi ustrezna psihosocialna podpora.

No ja, če začnem pri prihodu gasilcev - vsi so navalili pod streho oziroma v objekt - če je šlo za potres, najbrž malo nespametno, saj je najprej potrebno poskrbeti za lastno varnost. Se pravi stabilizirati ruševino do te mere, da lahko postane delovišče. Tega ni bilo nikjer opaziti, tudi, da bi bilo vsaj nakazano in potem izdano povelje, da se organizira delo.

Skakanje in sprehajanje malo tam, malo drugam seveda ne pripomore k sistematskemu pregledu ruševine, prioriteta ob najdbah ponesrečencev mi pa ni znana. Eden je bil pod kolesom traktorja (le kako se je tam znašel), drugi je bil nekje za zidom. Za nosila so bila uporabljena priročna sredstva, kar ni nič narobe, vendar je ponesrečenca kljub temu treba zavarovati, tako, da ga spotoma ne stresejo. Prvi je bil pokrit čez glavo, torej predpostavljam, da je bil mrtev. Z drugim pa najbrž ni bilo nič drugače, če je revež ležal pod kolesom traktorja.

Dvihg traktorja? Nič narobe, če nimaš drugega. Bi pa le morali nakazati ukrepe, da se traktor stabilizira in ni možen zdrs pri premikih ter s tem povzročitev dodatnih poškodb ne samo pri reševancu ampak tudi reševalcih.

Tehnična oprema? V društvih1. kategorije je sicer ni veliko, ampak gasilci bi se lahko opremili vsaj s kašno kovinsko lomilko, težkim kladivom(macolo) sekiro, motorno žago, rezalko, nosili, vrvmi, verigami, lopatami, krampi - bi se videlo, da so prišli nekaj odkopavat. Pa seveda ne begati po delovišču, ampak pristopati sistemsko.

Oprema za reševanje ob potresih?

Pred leti sem govoril z že pokojnim gospodom Vidrihom, strokovnjakom za potrese, ki je videl kar nekaj katastrofalnih potresov v živo. Vprašal sem ga, kakšno opremo so uporabljali reševalci. Povedal je, da poleg pnevmatskih udarnih kladiv, rezalk, žag, različnih vzvodov, pletenic za dvig in izvlek ruševisnkiih blokov tudi pnevmatske dvižne blazine in seveda ročno hidravliko. Se pravi, delalo se je "na roke" težja mehanika je prihajala v poštev samo za dvig in odstranitev masivnih delov zgradb, oziroma za odstranitev ruševin, ko ni bilo več pričakovati, da bi lahko še naleteli na preživele.

Če povzamem - pri tovrstnih reševanjih je potrebno kar precejšne znanje o uporabnosti opreme, pa tudi fizike, mehanike, tesarskih spretnosti, zlasti pa ne škodi tudi nekaj ZKP - zdrave kmečke pameti.

Oskar, toliko zaenkrat, bom še enkrat pogledal video z zvokom, pa mogoče še kaj dodam.

LP

Janez

Torej, tudi prvokategorniki lahko koga potegnejo izpod ruševine. In to čisto prave, pripravljene za namen prikaza uporabe sil in sredstev. Tudi za prikaz in vajo se je s pripravo terena vredno potruditi. Ne rečem, da je idealno, vendar vsekakor boljše kot video.

LP

Janez

Janez, občina Mengeš in obe njeni enoti I. kategoriji nista najboljši primer napram ostalim enotam po SLO. Veš kaj imam v mislih.

Se pa popolnoma strinjam z predhodnimi posti. Edino ne razumem tisto, enote III.kat in namesto 16/15, 16/25. Ne vem kje je problem v 16/25 spravit not hidravlično opremo??

Ob ogledu tele vaje se mi je porajalo še eno vprašanje.

Ali bi ob morebitnem rušilnem potresu res bil takšen odziv gasilcev? V določenem delu posnetka sem opazil 14 gasilcev in gasilk (poleg čelad sem preštel še vse v gasilskih kapah, šapk in klobučkov sicer nisem opazil ) Ali bi toliko gasilcev sploh prišlo k enemu objektu če je porušena cela vas?

Premalo se približujemo realnim situacijam. Nasplošno opažam da pri vseh vajah vedno nafilamo vse sedeže v avtomobilu in da se že v naprej dogovorimo točno kaj kdo dela. Ponavadi vodja vaje še pove točno kje naj nekdo najde hidrant ne da bi se vsaj malo pomatral in ga sam poiskal. V resnični intervenciji pa roko na srce malo kdaj v prvem avtomobil več kot 4 ali 5 gasilcev. In zaradi tega pa potem pride do raznih Veniš in podobnih neslavnih dogodkov. Ker gasilci na vseh vajah samo polivajo vodo po strehi in preizkušajo pretočnost žlebov drugega mogoče ne znajo delati edino mogoče še trodelca.
Žal je tako da je za veliko gasilcom ali bolje rečeno "gasilcom" glavni namen vaj da se z lučkam in sireno peljejo po vasi ter da po preizkusu pretoka žlebov dobijo na krožnik veliko kranjsko klobaso ter flašo pira. ŽAL!
Zato mislim da je veliko bolje namesto takih vaj delati vaje kjer se vsi člani spoznavajo z določeno opremo. En dan se v domu dobi celotna operativa in skupaj pregledajo delovanje črpalk, spet drugič delo z dihalno tehniko itd.

Pa da se vrnem nazaj na gledan posnetek. Aki so sploh uporabili kakšen kos opreme iz vozila?

Vaja je bila sicer precej dobro zamišljena izpeljana pa žal na nivoju osnovnošolskih otrok. Mi kot mulci smo uporabili več opreme da smo žogo potegnili iz Savinje kot pa kolegi na tej vaji.

gapi napisal/-a:Janez, občina Mengeš in obe njeni enoti I. kategoriji nista najboljši primer napram ostalim enotam po SLO. Veš kaj imam v mislih.

Hvala Jah saj veš, se moram vedno oglasit, ko začnejo udrihat po prvokategornikih.

LP

Janez

gapi napisal/-a:Janez, občina Mengeš in obe njeni enoti I. kategoriji nista najboljši primer napram ostalim enotam po SLO. Veš kaj imam v mislih.

Se pa popolnoma strinjam z predhodnimi posti. Edino ne razumem tisto, enote III.kat in namesto 16/15, 16/25. Ne vem kje je problem v 16/25 spravit not hidravlično opremo??

Se strinjam, da je možno v GVC 16/25 dati hidravlično opremo, a društva so namenoma šla v GVC 16/25, da jim te opreme ne bi bilo treba imeti.

Jacksy napisal/-a:Ali bi ob morebitnem rušilnem potresu res bil takšen odziv gasilcev?

Vsekakor ne. Vaja "Potres 2012" (štabna) je bila dober pokazatelj dosegljivosti reševalnih enot. Pripravljen je bil namreč anketni list za pripadnike reševalnih enot, ki so ga izpolnili pred vajo in ga oddali vadbenikom.

Anketni list je bil dokaj enostaven, opredeljeval je vrsto oziroma način gradnje ter leto gradnje objekta, v katerem prebiva pripadnik reševalne enote. Iz tabele se je potem ugotovilo, kakšno bi bilo stanje ob potresu določene stopnje. V kolkor je objekt padel v določeno barvno področje (rdeča ali rumena), potem je možno sklepati, da reševalca iz tega objekta ne bo na intervencijo, saj bo moral najprej poskrbeti za domače in urediti svoje potrebe, torej ga vsaj prvih 12 ur ne bo.

Nekateri sicer ankete niso vzeli resno (kot tudi kaj drugega ne), pri tistih, ki pa so jo, se je pokazal dokajšen osip, oziroma, pokazal se je približek, kako bi bilo v realnem stanju.

LP

Janez

gapi napisal/-a:Janez, občina Mengeš in obe njeni enoti I. kategoriji nista najboljši primer napram ostalim enotam po SLO. Veš kaj imam v mislih.

Se pa popolnoma strinjam z predhodnimi posti. Edino ne razumem tisto, enote III.kat in namesto 16/15, 16/25. Ne vem kje je problem v 16/25 spravit not hidravlično opremo??

Problem ni, samo kupit jo je treba, to pa je problem.