Odg: So odžagali zdravo vejo ?
Objavljeno: 9. November 2009, 0:53
Napisal/-a štajerc56
Zgodba je časovno relativno kratka, glede zapletov pa zelo zahtevna, obsežna in težko razumljiva.
Kakšen nekorekten linč doživlja Anton Rančigaj ve najbolj samo on.
Zadeva je še toliko težje razumljiva, da smo zašli pri vsem tem v veliko nepoznavanje, nerazumevanje in pravcato zmedo z predpisi, za katere se ne ve več ali se noče vedeti kateri veljajo in kateri ne veljajo oziroma kateri predpisi zadevajo ali pa ne zadevajo določeno stvar oz. si jih razlagamo vsak po svoje brez popuščanja.
Trenutno še Antona Rančigaja pravno formalno niso odžagali, če pa se bo umazana igra v zvezi njega nadaljevala pa ni več daleč do zaključka linča.
Združena ekipa nedotakljivih iz prostovoljnih gasilskih organizacij, kot je GZMO MS na čelu z Š.B., F.O. in J.R., samozvani v.d. regijskega poveljnika Š.F. in še nekaterih iz regijskega nivoja in vse bolj gre verjeti tudi tistim, ki govorijo, da v prej omenjeni ekipi sodelujejo in vodilno vlogo iz ozadja igrajo nedotakljivi eminentni ljudje iz GZS, vključno z častnim p., kateri se vsi skupaj intenzivno trudijo, da čim prej dokončajo zdaj lahko že rečemo načrtovani linč Antona Rančigaja, kateri se je očitno po prevzemu drugega mandata čez noč po 01.07.2008, morda že prej to je v predkongresnih aktivnostih tako "hudo pokvaril", da je s tem postal velik trn v peti tudi novoizvoljenemu vodstvu GZS in s tem postal nezaželen na vodilnih funkcijah v prostovoljnem gasilstvu.
Očitno zgoraj navedene domneve držijo, če upoštevamo;
1. Anton Rančigaj se je v predkongresnih aktivnostih 2008, ki so bile vezane tudi na pripravo kandidatov za izvolitev za najbolj odgovorne funkcije GZS, zavestno odločil, da kot regijski poveljnik se ne bo vključeval v aktivnosti lobiranja in favoriziranja nobene opcije, ker je smatral, da bo v mandatu, ki je pred njim, moral kot regijski poveljnik shajati z eno ali drugo opcijo. Predstavnikom GZ iz Pomurja pa svetoval, da v odločitvah naj razmišljajo z svojo glavo. Da se spomnimo takrat sta bili nekako dve opciji za najbolj odgovorne funkcije na GZS in sicer prva naveza Anton Koren in Matjaža Klariča z ekipo oz. svojimi somišljeniki in lobisti in druga naveza Anton Podobnik in Darko Muhič z ekipo in svojimi somišljeniki in lobisti.
Res pa je, da se je Anton Rančigaj zavzel, da so se lahko vsi zainteresirani kandidati neposredno v živo predstavili vodilnim iz GZ v Pomurju, kar je tudi bilo korektno do vseh enako realizirano 26.02.08 (Anton Koren) in 25.03.08 (Matjaž Klarič, Darko Muhič in Anton Podobnik).
Očitno je bila kljub vsemu to prva zamera.
2. Prišel je dan 01.07.2008, ko je bila prva konstitutivna seja Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije v Sevnici v novem sestavu po Kongresu GZS katerega član je tudi regijski poveljnik za Pomurje Anton Rančigaj. Vabilu z dnevnim redom z 11 delovnimi točkami je bilo po kasneje sprejetem Poslovniku o delu UO GZS, ki se je obravnaval v 2.t.d.r. na že omenjeni prvi seji, pravočasno posredovano gradivo za 2., 8., 9. in 10. točko dnevnega reda, za točke dnevnega reda od 3. do 7. zaporedne številke katere so se nanašale na imenovanja podpredsednikov, podpoveljnikov, članov izvršilnega odbora, članov štaba operative, članov svetov in komisij pri GZS pa je bilo članom UO GZS predloženo pisno gradivo neposredno v toku seje (dano na mizo še skoraj dobesedno tople fotokopije gradiva).
Kot že rečeno v 2. točki dnevnega reda omenjene 1. seje se je sprejel Poslovnik o delu Upravnega odbora GZS, kjer med ostalim v 40. členu piše:
Način sklicevanja sej
40. člen
Seje Upravnega odbora se sklicujejo po elektronski pošti in s pisnimi vabili. Po elektronski pošti morajo biti vabila poslana vsem članom najmanj deset dni pred zasedanjem. Pisna vabila, z gradivom za posamezne točke dnevnega reda, morajo biti dostavljena vsem članom in vabljenim vsaj osem dni pred zasedanjem.
Citiran člen, kateri je bil žal že kar v nadaljevanju prve seje takoj pri obravnavi točk od 3. do 7. imenovanja grobo kršen, ker enostavno člani UO niso imeli možnost se pripraviti na omenjene točke dnevnega reda, ker praktično ni bilo pravočasno posredovano gradivo. Pri vsej tej zadevi je mnogim članom UO GZS med ostalim tudi Antonu Rančigaju izbilo sodu dno, ko sta predsednik Anton Koren in poveljnik Matjaž Klarič predlagala sestav članov Izvršilnega odbora GZS in sestav Štaba operative GZS iz vrst članov gasilske organizacije, ki na kongresu sploh niso bili izvoljeni, z kasnejšo obrazložitvijo, ko je začela večina regijskih poveljnikov kot članov UO in nekaterih drugih članov UO ostro negodovati med ostalimi tudi Anton Rančigaj, je bila obrazložitev poveljnika Matjaža Klariča, da se na ta način pokrije potreba po zagotovitvi strokovnosti v delovnih telesih UO, kar je mnoge še bolj razburilo, saj je bilo to razumeti, da predsednik in poveljnik GZS iz sestava 41 članov UO voljenih na kongresu nista uspela najti dovolj strokovnih članov iz vrst članov UO, ki bi pokrili sestav IO in ŠO na katera bi UO iz njegove pristojnosti prenesel na imenovana delovna telesa UO GZS določena naloge oz. pooblastila, s čimer se mnogi člani UO GZS niso strinjali. Kljub temu, da so nasprotniki predlagali, da se naj t.d.r. od 3. do 7. imenovanja iz določenih razlogov preložijo na naslednjo sejo, sta predsednik A.K. in poveljnik M.K. kljub temu izsilila obravnavo točk imenovanje in glasovanje. Žal takrat so bili nasprotniki predloga Matjaža Klariča za sestav Štaba operative preglasovani z 19 glasovi ZA in 14 PROTI (žal takrat je upravičeno manjkalo kar nekaj članov UO, kateri bi zagotovo glasovali proti predlogu M.K.). Sicer se je na kasnejših sejah UO kar dvakrat na ponovno negodovanje večine regijskih poveljnikov in nekaterih drugih članov UO prevesilo v prid le tem. No z dolgotrajnim zavlačevanjem izvršitve sklepov z 5. seje, ki je bila v Kranju 14.04.2009, sta predsednik A.K. in poveljnik M.K. na 8. seji UO v Zrečah 24.10.09 ponovno izsilila potrditev sestava IO z povečanjem iz 13 na 26. članov in ŠO z povečanjem iz 13 na 28 članov, vse to nekako tako, da sta ohranila v večini tiste, ki so bili izbranci na 1. seji UO v Sevnici 01.07.2008, s tem, da se za to enormno povečanje delovnih teles UO še ni sprejelo sprememb Poslovnika o delu UO GZS, s to razliko, da je v IO le prišlo nekaj tako imenovanih drugih članov UO iz regij, v ŠO pa so praktično prišli skoraj vsi tisti člani, ki si jih je izbral poveljnik M.K., silom prilike pa so po dolgih mukah notri prišli oz. z težkim srcem poveljnika M.K. »dodani« vsi regijski poveljniki razen Antona Rančigaja (zaradi nestrinjanja malo številnih prisotnih regijskih poveljnikov in nekaterih drugih članov UO in opravičeno odsotnih reg. poveljnikov je na omenjeni 8. seji pri glasovanju za sestav ŠO zopet prišlo do relativno tesnega glasovalnega izida 16 ZA in 10 PROTI). Kljub temu, da še postopki nasilne in po njegovem protipravne razrešitve Antona Rančigaja pravno formalno niso zaključene. Imenovanemu še vedno ni korektno pojasnjeno po katerih aktih in iz kakšnih razlogov se ga odstavlja (ali z krivdnih ali ne krivdnih razlogov) oz. zakaj se mu na njegovo pismeno zahtevo na vse pravne in nepravne osebe prostovoljnih gasilskih organizacij (PGD, GZMO MS, regijski svet, regijsko poveljstvo in GZS) ne omogoči pravno varstvo oz. pravica do obrambe na obtožbe GZMO MS kot »odskočna deska« s katero se je začelo z načrtno diskreditacijo Antona Rančigaja, katero se je z veliko verjetnostjo spisalo tudi z pomočjo nedotakljivih eminentnih predstavnikov iz GZS in č.p. E.E.. Kljub temu, kot se to doumeva po navodilih GZS, v regiji se že nekaj časa vodi akcija izbire novega regijskega poveljnika, ki bi se naj izvedla v torek 10.11.2009 v Murski Soboti, brez tega, da bi najprej zadevo zaključili z razrešitvijo predhodnih vprašanj v zvezi zadeve Antona Rančigaja.
No ravno nekorektno početje v zvezi imenovanji na 1. seji UO GZS, kjer je bil eden izmed mnogih velikih »kričačev« oz. nasprotnikov takega početja tudi Anton Rančigaj, je po mnenju Antona Rančigaja »glavni vzrok, da se ga odstrani« oz. odstavi s funkcije regijskega poveljnika in člana UO GZS, vse drugo kar se mu očita je le krinka za prej omenjeno (za osvežitev glej prispevke predhodnikov zgoraj).
3. Druge potencialne zamere posameznikov, ki so bile nekatere uradno nekatere pa sploh ne izražene pa so:
3.1. Po letu 1997, ko se je večina velikih občin razcepila v več manjših in temu primerno po letu 1998 se je večina takratnih velikih občinski gasilskih zvez preoblikovala v več manjših, srednjih ali velikih GZ.
Prva medsebojna nestrinjanja med matično GZ in A. Rančigajem so se pojavila v letu 1998, ko je bila ustanovna skupščina za novo GZMO M. Sobota, ko se je zapletlo pri volitvah za poveljnika GZ. V poslovniku skupščine je takrat pisalo, da je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov od na skupščini prisotnih delegatov. Takrat je imela skupščina GZMO MS skupaj 26 delegatov, ki so bili vsi prisotni na seji ustanovne skupščine. Za poveljnika sta bila dva kandidata in sicer Š.V. in A.R., V prvem krogu je bil rezultat volitev 13 proti 13., na kar so se delegati in volilna komisija odločili za ponovitev volitev in sicer je bil v drugem krogu rezultat 13 ZA Š.V., 12 ZA A.R. in ena neveljavna glasovnica na kateri je delegat zaokrožil za oba kandidata. Glede na dikcijo poslovnika bi kateri koli kandidat moral takrat dobiti najmanj 14 glasov. Komisija in delegati so rezultat volitev razglasili v prid Š.V., kar je kasneje rezultiralo spor s pritožbami v okviru gasilskih organizacij. Nasprotniki A.R. so sicer kasneje neuradno priznali napako, ki pa je žal po petih letih pritožb pri organih gasilskih organizacij niso nikoli pravno formalno zaključili. Še najbolj žalostno pri tej zgodbi je bilo da je takratna GZS rabila polna 3 leta, po katerih je častno razsodišče GZS ugotovilo kot, da ni pristojno za obravnavo zadeve. Odgovor A.R., pa je napisal namesto predsednika Častnega razsodišča pri GZS kar sam predsednik GZS E.E.. No po petih letih je pametnejši popustil in odstopil od vsega omenjenega z grenkim priokusom.
No po petih letih so A.R. začeli ponovno vabiti k sodelovanju za strokovno pomoč oz. za vodenje določenih projektov v prostovoljnih gasilskih organizacijah, katerih sami niso zmogli več.
3.2. Naslednje na pogled manjše nestrinjanje je nastalo med A.R. in GZMO MS po letu 2003 oz. 2004, ko je A.R. matični GZMO MS oz. njenim vodilnim, dal kot regijski poveljnik jasno vedeti, da ne bo dovolil matični GZ nobenih privilegijev na pram ostalim GZ v regiji, ker je povedal, da bo vse GZ obravnaval enako z vsemi obveznostmi, odgovornostmi in ugodnostmi. Od tistega časa naprej je imel A.R. pred matično GZ relativni mir.
3.3. Regijski poveljnik A.R. v letu 2004 prvič zazna resne nepravilnosti v regiji v zvezi izvajanja izobraževanj, ki so v pristojnosti GZ. Namreč ugotovi, da GZ fiktivno vpisujejo članom društev, da so opravili določene tečaje katerih v resnici sploh niso izvedli (fiktivno vpisovanje opravljenih tečajev). Najbolj je to A.R. zaznal s kontrolo s pomočjo evidenc iz Vulkana in poizvedovanjem na terenu, najbolj pa je problematično v zvezi tečajev za vodjo skupine. Na nepravilnosti oz. problem fiktivnega vpisovanja tečajev, neizvajanja pisanja dnevnikov o izobraževanjih, je najprej opozarjal poveljnike GZ na več sestankih regijskega poveljstva, kasneje tudi na posameznih skupščinah GZ (temu na sestankih oz. skupščinah ni nihče oporekal), kasneje ko se prav tako ni nič spremenilo na bolje je na ta problem opozoril tudi poveljnika GZS, vendar se tudi potem ni nič spremenilo, ker enostavno tudi z strani GZS ni bilo pomoči za razreševanje problematike.
3.4. Zadeva se je najbolj zaostrila v odnosih v zvezi izobraževanj 2008/2009, ko je GZMO MS organizirala tečaj za vodjo enote (NGČ), na katerega je poslalo svoje tečajnike poleg GZMO MS še 7 GZ iz regije. Prve težave so se začele z uradno izmenjavo dokumentacije kot osnovo, ki daje možnost, da lahko regijski poveljnik izvaja nadzor nad izvedbo tečaja (organizatorica poslala dokumentacijo le GZS, regijskemu poveljniku pa ne). Na osnovi prvega uradnega dopisa GZS (dopis GZS št. M-58-11/08 z dne 29.12.08, pošta prispe 30.12.09) s katerim regijskega poveljnika in organizatorico tečaja GZMO MS seznani, da odobrava začetek tečaja. Na osnovi omenjenega dopisa regijski poveljnik 06.01.2009 urgentno z e-pošto zaprosi GZMO za ustrezno dokumentacijo, da bo lahko izvajal nadzor. GZMO MS regijskemu poveljniku 07.01.09 pošlje zahtevano dokumentacijo vendar brez spiska tečajnikov. A.R. 07.01.09 ponovno z e-pošto pozove, da mu naj še pošljejo spisek tečajnikov, katerega mu tajnik GZMO MS osebno preda 08.01.2009, na ta dan A.R. tudi izve, da se je tečaj že začel z sprejemnim izpitom in predavanji 28.12.2008, kar pomeni, da regijski poveljnik ni mogel začeti izvajati nadzor od samega začetka tečaja, saj je prvo in ostalo uradno pošto in gradivo od GZS in GZMO MS dobil po datumu začetka tečaja. A.R. s pomočjo spiska tečajnikov iz baze podatkov v Vulkanu preveri in zelo hitro posumi v resničnost, da so vsi tečajniki predhodno opravili tečaj za vodjo skupine. A.R. na osnovi suma na nepravilnosti in izkušenj iz preteklosti 10.01.09 opravi kontrolni obisk tečaja in tečajnikov, na katerem naključno izbere iz vsake GZ po enega tečajnika, katerega povpraša, če se spominja kdaj in kje (kraj) je bil na tečaju za vodjo skupine, koliko dni oz. ur so obiskovali tečaj in kdo je kaj predaval na tečaju. Ker so bili odgovori zelo različni in neprepričljivi kot na primer: »jaz se ne spomnim tečaja«, »jaz nisem hodil na noben tečaj«, »ja imeli smo tečaj dve soboti po 4 ure samo ne vem ali je bil to nadaljevalni tečaj za gasilca ali vodjo skupine« itd. Še najbolj je bil prepričljiv tečajnik iz GZ Gor. Radgona, ki je povedal, da so tri mesece po vikendih hodili na tečaj za vodjo skupine. Vse prej omenjeno je bil indic, da večina tečajnikov ni opravila predhodnega tečaja za vodjo skupine. Na osnovi tega se je regijski poveljnik A.R. odločil, da resno opozori tečajnike in vodstvo tečaja na začetnih urah tečaja, da naj pri odgovornih v matičnih društvih in GZ preverijo, katere tečaje so tečajniki predhodno obiskovali in, da v kolikor niso opravili tečaja za vodjo skupine jim zaključka tečaja za vodjo enote (NGČ) nebo podpisal. Reg. poveljnik A.R. se je glede na sum nepravilnosti 21.01.2009 ob koncu enega delovnega sestanka na GZS pred pričami posvetoval v zvezi omenjene zadeve z poveljnikom GZS Matjažem Klaričem, ki mu je svetoval, da se naj najavi pri GZ in z vpogledom v dnevnike izobraževanj preveri ali so tečajniki opravili predhodni tečaj za vodjo skupine (to, da je M. Klarič dal takšno navodilo reg. pov. A. Rančigaju, M. Klarič prvič zanika na regijskem posvetu 07.02.09 v Murski Soboti in zanika tudi sedaj). A.R. je po 21.01.2009 opravil najave po GZ z namenom da preveri dnevnike izobraževanj v zvezi predhodnih tečajev za vodjo skupine in ugotovil naslednje oz. dobil naslednje izjave in podatke, primeri posameznih GZ: prvi primer, poveljnik GZ »ja priznamo nimamo dnevnika izobraževanja in tudi tečaja nismo izvedli«, drugi primer, tajnik ene izmed GZ izjavi »jaz ne najdem arhiva izobraževanj, jaz od nikogar nisem prevzel arhiva izobraževanj GZ«, tretji primer, tajnik GZ »jaz nimam časa to iskati«, četrti primer, poveljnik GZ »ja ravno te dni selimo arhiv iz občine v gasilski dom, za štirinajst dni bo možen vpogled« (še sedaj se to ni zgodilo), peti primer, poveljnika GZ »ja tečaj smo imeli vendar nismo nič zapisali«, šesti primer, ko se regijski poveljnik in poveljnik GZ dogovorita za uro vpogleda v arhiv izobraževanj, na kar čez nekaj časa poveljnik GZ pokliče po telefonu in pove »jaz sem se posvetoval z člani UO GZ in so mi prepovedali, da vam dam arhiv izobraževanj na vpogled«, sedmi primer, po svoje zanimiv iz GZMO MS, po odobritvi pov. GZ, tajnik prvič pove »ja drugi teden poiščem«, mine že 10 dni, tajnik na vprašanje reg. poveljnika ob drugem obisku odgovori »zdaj res nimam časa se mi mudi naprej, drugi teden res pogledava«, mine zopet teden dni in se A.R. v tretje sreča z tajnikom in ta v slabi volji odgovori »jaz tega nimam časa iskat, jaz sem zaposlen in plačan pri cerkvi«, na kar ob prvi priliki na to opozorim poveljnika GZMO MS, ki A.R. malo bolj v jezi odgovori »mi bomo za svoje tečajnike iz GZ poskrbeli za izobraževanje za vodjo skupine za ostale pa me nič ne briga«, kot poslednji primer GZ, ki je bil edini korekten pa je primer GZ Gornja Radgona, ko je tajnica GZ po predhodnem dogovoru in najavo med poveljnikom GZ in regijskim poveljnikom pokazala zajeten dnevnik izobraževanj iz katerega je bilo razvidno, da so izvedli tečaj za vodjo skupine, zato se je regijski poveljnik prav zaradi njih odločil, da tečaja ne zaustavi. Ker, do konca tečaja od ostalih tečajnikov ni nihče predložil dokazil o predhodnem opravljenem tečaju za vodjo skupine se je regijski poveljnik A.R. odločil, da ne podpiše dokumentacije za zaključek tečaja, bil pa je pripravljen podpisati zaključek tečaja za tečajnike iz GZ Gor. Radgona, ki so opravili predhodni tečaj za vodjo skupine. Sledijo grožnje predsednika in poveljnika GZMO MS organizatorice tečaja, katera za 06.05.2009 povabita regijskega poveljnika na pranje možgan, z zahtevo, da naj podpiše zaključek tečaja, če pa to nebo storil, ga bosta predlagala za odstavitev z mesta regijskega poveljnika, kar se je tudi zgodilo. Predsednik in poveljnik GZMO MS Š.B. in F.O. izpišeta 16.05.2009 dopis z obtožbami in predlogom za razrešitev A.R. z mesta regijskega poveljnika kar posredujeta najprej po e-pošti in redni pošti 19.05.2009 na Gasilski regijski svet za Pomurje. Gasilski regijski svet za Pomurje zadevo obravnava na seji sveta 21.05.2009 in obravnavo zadeve prenese oz. naloži Gasilskemu regijskemu poveljstvu za Pomurje, ter ob tem regijskemu poveljniku naloži, da mora sklicati sejo Gasilskega regijskega poveljstva za 04.06.2009 (potrjenega zapisnika s seje regijskega sveta še danes ni). Gasilsko regijsko poveljstvo se sestane 04.06.2009 in izreče regijskemu poveljniku nezaupnico brez, da bi v zapisnik zapisali razloge in na osnovi katerih aktov se sprejema odločitev (potrjenega zapisnika s seje regijskega poveljstva še danes ni). Za 23.06.2009 poveljnik GZS M. Klarič skliče sestanek v Murski Soboti v zvezi problematike tečajev v organizaciji GZMO MS, na katerega so bili povabljeni in prisotni: Bogdan Šajnovič drugi član UO GZS iz Pomurja, regijski poveljnik Anton Rančigaj, predsednik komisije za strokovno vzgojo pri GZS Janez Merc, člani regijskega poveljstva (začasno kolektivno vodstvo reg. poveljstva) Štefan Flisar, Slavko Kolmanič in Ludvik Orban, ter predstavniki GZ, ki so imeli tečajnike na tečaju za vodjo enote, ki ga je organizirala GZMO MS. Poleg ostalih še prisoten Ernest Eöry in strokovna delavka iz GZS Dragica Brancelj (pisala zapisnik). Poveljnik GZS Matjaž Klarič je že na začetku in nato še na koncu sestanka zaključil, da se ugotavlja in, da se sprejme zaključek - sklep, da je tečaj oz., da so vse aktivnosti v zvezi tečaja potekale v skladu s Pravili gasilske službe in, da vsi tečajniki izpolnjujejo pogoj za napredovanje v čin NGČ. Na to ugotovitev so prisotni burno zaploskali, ko pa se je euforija polegla pa je sledilo vzpodbujanje Antona Rančigaja s strani M. Klariča, da naj podpiše zaključek tečaja. A. Rančigaj je podpis zavrnil z obrazložitvijo, da je še vedno prepričan, da izobraževanje ni potekalo v skladu s Pravili gasilske službe in opozoril M. Klariča, da omenjeni sestanek z prisotnimi ni nadomestek za bilo kateri organa GZS in, da o tem ne more izdati zaključnega sklepa, ampak, da je to sestanek prizadetih, ki izmenjajo samo informacije, ki se prenesejo na komisijo za strokovno vzgojo pri GZS, ki je svetovalno telo, katero lahko prenese predlog rešitve v odločanje UO GZS. Zapisnika iz omenjenega sestanka žal še vedno ni kljub temu, da je 17.07.09 Anton Rančigaj za njega prosil M. Klariča. Z dopisom GZS št. M-58-12/2009 z dne 15.07.2009, katerega je podpisal poveljnik GZS M. Klarič nekoliko GZS spremeni stališče s sestanka 23.06.2009 in obvesti GZ, ki so imele tečajnike na določenem tečaju in ostale prisotne na sestanku 23.06.2009, da poziva GZMO MS kot organizatorico tečaja, da posreduje seznam tečajnikov, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje v čin in, da v kolikor so na tečaju sodelovali tečajniki, ki niso opravili predhodnega tečaja za vodjo skupine, da se na spisku tečajnikov le ti označijo in, da bodo tečajniki, ki niso opravili tečaja za vodjo skupine napredovali v čin za nižjega gasilskega častnika po opravljenem tečaju za vodjo skupine. Na omenjeni dopis GZS št. M-58-12/2009 z dne 15.07.2009 se je z dopisom 23.08.2009 odzval in ga poslal na GZS regijski poveljnik A. Rančigaj, ki ga zanima: Kdo, kdaj, kje in na osnovi katerih dejstev oz. dokazov se bo preverjalo verodostojnost seznama tistih tečajnikov, za katere bodo sodelujoče GZ, ki so imele tečajnike na že omenjenem tečaju dokazovale organizatorju tečaja, da so tečajniki, ki bodo na seznamu v resnici opravili predhodni tečaj za vodjo skupine oziroma, da izpolnjujejo pogoj za imenovanje v čin nižjega gasilskega častnika, na osnovi opravljenega tečaja za vodjo enote? Kdo bo z podpisom končno potrdil seznam tečajnikov in kdo bo podpisal zaključno poročilo o zaključku tečaja za vodjo enote, ki ga je organizirala GZMO Murska Sobota v letu 2008/2009? Kako nameni GZS ali sploh nameni zavarovati dokazna dejstva v zvezi problematike že omenjenega tečaja? Žal konkretnega odgovora A. Rančigaj-u GZS na njegov dopis do sedaj ni dala, edino kar je poveljnik GZS M. Klarič na ponovna vprašanja A. Rančigaja na 8. seji UO GZS izjavil, da do dneva seje UO GZS še organizatorica tečaja GZMO MS še ni odgovorila na dopis GZS št. M-58-12/2009 z dne 15.07.2009. Kar pomeni, da zadeva še vedno stoji in, da je še ostalo mnogo nedorečenega.
3.5. Regijski poveljnik Anton Rančigaj je bil kljub argumentom na regijskem posvetu za Pomurje v Murski Soboti 07.02.2009 zelo nekorektno izpostavljen in napaden s strani predstavnikov GZS (Anton Koren, Matjaž Klarič in Janez Merc) ter nekaterih članov regijskega sveta in poveljstva. Že na tem posvetu je bilo jasno vidno, da se je že v tem času začela načrtovana akcija za diskreditacijo Antona Rančigaja.
4. Še nekaj podatkov o Antonu Rančigaju
4.1. Član prostovoljnih gasilskih organizacij od leta 1963 (od pionirja naprej do prostovoljnega gasilca operativca) = 46 let.
4.2. Prostovoljni gasilec operativec 35 let.
4.3. Po poklicu gasilski inženir (prvi poklic preoblikovalec kovin – avtoklepar z končano srednjo kovinarsko šolo).
4.4. Opravljanje poklicnih nalog / strokovna področja iz varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva z ustreznimi državnimi strokovnimi izpiti in izpitom za vzdrževanje gasilnikov. Prejšnja poklicna dela: preoblikovalec kovin v serijski proizvodnji, avto-kleparska dela, varnostnik, vodja skladišča orodja in HTZ opreme, strojnik gradbene mehanizacije, šofer, delo v komerciali itd. Trenutno brezposeln.
4.5. Volonterske prostočasne dejavnosti, ki jih je ali jih še opravlja:
4.5.1. V prostovoljnih gasilskih organizacijah:
4.5.1.1. Gasilec operativec ( prvo član v rojstnem kraju v PGD Drešinja vas obč. Žalec, po poroki in preselitvi v Černelavce član v PGD Černelavci obč. M. Sobota in v času zaposlitve v Radenski v Radencih član v PIGD Radenska Radenci), nosilec številnih projektnih nalog v gasilskih društvih.
4.5.1.2. Delo z gasilskim podmladkom v matičnem društvu v PGD Černelavci.
4.5.1.3. Poveljnik PGD Černelavci,
4.5.1.4. Poveljnik gasilskega sektorja Murska Sobota v takratni še veliki GZ Murska Sobota.
4.5.1.5. Gasilski regijski poveljnik za Pomurje v mandatu 2003–2008, na pobudo Fartek Štefana takratnega poveljnika GZ Gor. Radgona in takratnega poveljnika GZS Matjaža Klariča.
Mandat 2003-2008 uspešno izpeljal in zaključil brez omembe vrednih pripomb na delo bodi s strani regijskega sveta ali regijskega poveljstva in GZS.
4.5.1.6. V letu 2008 je ponovno izvoljen za regijskega poveljnika in člana UO GZS za mandat 2008-2013. Za kandidaturo se je odločil na osnovi predhodnega posveta z poveljnikom GZS Matjažem Klaričem in na osnovi podpore velike večine poveljnikov GZ iz Pomurja. V regiji z veliko večino ponovno potrjen za kandidata za regijskega poveljnika in na Kongresu GZS 2008 izvoljen za regijskega poveljnika in člana UO GZS.
4.6. Druge volonterske dejavnosti in funkcije, ter prostočasne dejavnosti s katerimi se je ali se še (občasno) ukvarja
4.6.1. Član in dolgoletni predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost, delovnega, bivalnega in naravnega okolja za Pomurje. Trenutno zaradi neaktivnosti društva pod novim vodstvom žal ni več član omenjenega društva.
4.6.2. Član, Društvo vzajemne pomoči Černelavci, kjer je predsednik komisije za ugotavljanje škode po požarih ali neurjih pri članih društva.
4.6.3. Član, Kulturno turistično društvo Černelavci.
4.6.4. Nekaj malega se ukvarja s pohodništvom, kolesarjenjem in jadralnim (prej klasičnim) padalstvom.
4.6.5. Ljubitelj narave in živali.
4.6.6. Občasno opravljanje raznih hišnih in drugih vzdrževalnih del.
Anton Rančigaj je še vedno optimist in pričakuje, da bodo vsi vpleteni spregledali in ugotovili, da tako v prostovoljni gasilski organizaciji ne gre več naprej in, da se bo potrebno ustaviti, razmisliti in enkrat vendarle začeti upoštevati predpise oz. pravni red, ter doseči poravnavo, ki bo sprejemljiva za vse vpletene. V kolikor tega v prostovoljni gasilski organizaciji nismo pripravljeni in sposobni sprejeti potem je bolje, da se ta organizacija ne promovira več kot humanitarna prostovoljna gasilska organizacija.
. Desni breg reke Mure sedaj nima izbire - potrebuje svojo regijo, Rančigaja pa včlanimo pri nas, da ne bodo potrebne volitve 
