... seveda pa to ne pomeni, da sami ne moremo narediti ničesar. Zelo bi na primer pomagalo, če:
- bi se na intervencijah obnašali trenutku primerno in vsaj v takih trenutkih ne bi pozirali fotografom in razlagali firbcem, kaj se dogaja.
- bi na intervencijah delovali usklajeno. Brez nepotrebnega kričanja, tekanja sem in tja, metanja opreme.
- bi na intervencije hodili v zaščitnih oblekah, ne v kavbojkah in gumijastih škornjih za kidanje gnoja. To je res efekt za novinarje, ki potem take slike z veseljem objavijo.
- bi na paradah vsaj za tistih 30 minut ostali paradno oblečeni, ne z razpetimi srajcami, razvezano kravato in cigareto v ustih (da pijače ne omenjam).
- bi na tekmovanjih, ki jih (vsaj v Ljubljani) spremlja veliko ljudi, nekateri vsaj do razglasitve priznanj počakali s pijačo
- bi pazili, da v medijih nastopamo dostojanstveno, strokovno in jasno.
- bi na veselicah posebno pazili na svoj ugled in se ne nacejali v uniformah, vsem na očeh, če se je nalivati sploh treba.
- bi svoje umazano perilo oprali naznotraj in ne na ves glas širili svojih zdrah na nos medijem, ki komaj čakajo na "eno gasilsko".
- bi naši mladini vedno in povsod dajali dober zgled.
TAKO JE GOVORIL JURE!

"Čoklu kot ponavadi goflja prehiteva pamet. P.S.: Puno priča, malo radi!" Anonimni gost, 30. oktober 2005