Drago » 26. oktober 2002, 12:55
No, o naslednjem dogodku pa obstoja tako filmska kot tudi foto dokumentacija. PGD je slavilo okroglo – stoto obletnico obstoja. Na dan »sklepnih slovesnosti« je bila godba na pihala aktivna že od zgodnjih jutranjih ur, ko so po vasi igrali budnico in je potem z igranjem nadaljevala skozi celo dopoldne tega dne. Skoraj pred vsako hišo v vasi so zaigrali kak komad. Odveč bi bilo opisovati, kako so jih vaščani sprejemali in jih častili, predvsem s pijačo, le redko pa tudi s kakim prigrizkom. Kdorkoli izmed nas je že doživel kaj podobnega (pri raznašanju koledarjev npr.) dobro ve, kaj to pomeni.
Pa je prišel čas za parado in naša vrla godba se je postavila (skladno s PGS) na čelo gasilske formacije. Sicer so bile noge slehernega izmed njih že bolj majave, vendar je ob naslanjanju drug na drugega še nekako šlo. Parada na povelje svojega vodje krene po glavni cesti proti gasilskemu domu, kjer je bilo potrebno zaviti (levim krilom) na prizorišče sklepne slovesnosti in glej ga zlomka ! Enega od godbenikov je »katapultiralo iz levega krila naravnost naprej po široki asfaltni cesti. Možakar je čisto sam, meže korakal (čez čas že malo cik-cak) v svoji »solo paradi« in vedno bolj poredko se je iz njegove visoko dvignjene trobente še zaslišal kak; »tuuu – rrp – tuuu – traaaa«.
Po kakih 20 metrih »solo parade« se je za njim pognal eden izmed njegovih malo bolj prisebnih kolegov, ko ga je dohitel, ga je prijel za rame v želji da ga obrne na »pravo stran«, vendar možakar se kar tako ni dal. Kolega se je z njim sicer še en čas »cukal« na koncu mu je pa le prekipelo in s ciljem, da ga prebudi, mu je primazal eno iz leve pa še eno iz desne.
In takrat je naš »osamljeni muzikant« nekako refleksno odreagiral z vprašanjem: »Ka zaj, če smo že doma ??!« (stvar navade in običajne prakse v njegovi hiši, bodo porekli »zlobneži«)